In ni edini. Nek drug kmet se je spraševal, ali tudi delavci brez otrok/naslednikov ne dobivajo plače ali vzpodbud, ker bodo pač prej ali slej umrli, za njimi pa ne bo nikogar. "Samo v Sloveniji!" pa je še pribil pisec jeznega pisma.
Po odgovore smo se odpravili na ministrstvo za kmetijstvo, kjer so nam pojasnili, kateri od strahov kmetov (ne)držijo.
Naslednik nujen le, če ga je mogoče določiti
Povedali so nam, da drži, da morajo kmetje ob vlaganju vloge za subvencije navesti, kdo bo njihov naslednik, saj zakon o kmetijstvu v svojem 5. členu že vse od leta 2008 navaja, da mora nosilec, ki vlaga ukrepe kmetijske politike, izmed članov kmetije določiti svojega namestnika. Če kmetija nima več nosilca, namreč postane nosilec njegov namestnik. Na drugi strani pa ne drži, da kmet brez vpisanega naslednika ostane brez subvencij, pojasnjujejo: "Namestnik je potreben samo na kmetijah, ki imajo pripisane člane, starejše od 18 let. Če ga ni, ni ovire."
Starostna meja, od katere dalje mora nosilec kmetije navesti, kdo bo njegov naslednik, ne obstaja: "Vse kmetije na katerih je še kakšen polnoleten član kmetije poleg nosilca morajo, če želijo vložiti vlogo za ukrepe kmetijske politike, določiti tudi namestnika."
Čeprav se bo morda komu zdelo nepravično, da je treba nekoga, ki je pravkar postal polnoleten, zapisati kot potencialnega bodočega kmeta, je po mnenju ministrstva določitev naslednika v interesu neprekinjenega poslovanja kmetije v primeru, da nosilec umre. "V takem primeru namestnik postane nosilec in se sredstva nakažejo novemu nosilcu. Če tega instrumenta ne bi imeli, bi bile kmetije podvržene postopkom dedovanja, kar bi lahko onemogočilo pravočasno zagotoviti kmetiji potrebna sredstva za nemoteno poslovanje," pojasnjujejo.
Slovenska posebnost, ker nam kmetje umirajo
Kot pojasnjujejo, je lahko za naslednika določen vsak član kmetije, ki je popolnoma poslovno sposoben in polnoleten. Gre pa pa zakonodajno določilo, ki je slovenska posebnost in ne izhaja iz evropske zakonodaje: "Zahteva izhaja slovenskega Zakona o kmetijstvu, zaradi izkušenj Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, saj je bilo iskanje dedičev zelo zamudno opravilo, kmetije pa so se pritoževale, da jim država ne izplača subvencij v času, ko jih najbolj potrebujejo." In to je lahko resna težava kmetijstva v času, ko letno umre med 550 in 700 nosilcev kmetij.
Po podatkih ministrstva namestnika nima vpisanega 1434 slovenskih kmetij, ki so lani oddale zbirno vlogo, pa bi namestnika morale vpisati, se pa število iz dneva v dan manjša. Poprečna starost nosilcev slovenskih kmetij je sicer 60 let, poprečna starost namestnikov pa 51 let.
Letos na področju kmetijskih subvencij kar nekaj novosti
Glede na to, da se z letom 2015 uvaja reforma skupne kmetijske politike, je letos veliko novosti na področju kmetijskih subvencij - tako na področju neposrednih plačil (zelena komponenta, dodelijo se nove plačilne pravice, mogoče je uveljavljati različna proizvodno vezana plačila), kot tudi na področju ukrepov programa razvoja podeželja (novi vstopi v ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in ekološko kmetovanje), pojasnjujejo na ministrstvu.
Kot pravijo, so bili kmetje s podrobnostmi seznanjeni s pisnimi brošurami, vse potrebne informacije pa lahko dobijo tudi pri lokalnih izpostavah javne službe za kmetijsko svetovanje ali na spletu.
Kdo dobi neizplačane in vrnjene subvencije?
Glede postopka izplačevanja subvencij na ministrstvu pravijo, da se subvencije najprej izplačajo iz nacionalnega proračuna iz proračunskih postavk, ki so predvidena za ta namen. Slovenija najprej sredstva za izplačilo subvencij založi. Nato vsakega 12. v mesecu za pretekli mesec pošlje na Evropsko komisijo zahtevek za povračilo, kjer po proračunskih postavkah EU prikaže izdatke preteklega meseca. V istem zahtevku so prikazana tudi vse izterjave do upravičencev za te namene.
Komisija rezultat tega zahtevka v roku 45 dni nakaže na poseben podračun, ki je odprt na Banki Slovenije. Po prejemu sredstev s strani Komisije se do višine izdatkov preteklega meseca prenakažejo sredstva iz podračuna v nacionalni proračun.
Za Program Razvoja Podeželja je malo drugače, pravijo. V tem primeru EK najprej nakaže avans (običajno v višini 7-odstotkov od EU vira) po odobritvi programa na poseben podračun pri Banki Slovenije. Izplačila se vršijo na podlagi zahtevkov upravičencev najprej iz nacionalnega proračuna iz proračunskih postavk predvidenih za ta namen. Do višine sredstev na podračunu se sprotno prenakazujejo sredstva iz podračuna v nacionalni proračun in se ne čaka na priliv na podlagi zahtevka za povračilo. Konec vsakega tromesečja se pošlje zahtevek za povračilo EU sredstev. Komisija rezultat tega zahtevka v roku 45 dni nakaže na poseben podračun, ki je odprt na Banki Slovenije.
Vsa vračila upravičencev zaradi ugotovljenih nepravilnosti se poročajo v posebnem poročilu na letni osnovi. Vračila se sprotno nakazujejo v bruseljski proračun preko poslanih zahtevkov (za sklad EKJS -subvencije vsakega 12. v mesecu in za sklad EKSRP - konec vsakega kvartala).
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v koledarskem letu 2014 izdala 2.504 odločb za vračilo sredstev, v skupnem znesku 778.830,69 evrov. Najpogostejši vzrok za izdajo odločb za vračilo sredstev je bilo neizpolnjevanje pogojev iz sprejetih 5-letnih obveznosti pri podukrepih KOP (kmetijsko-okoljska plačila).
Izpolnjevanje vlog številni plačajo, za napake pa je odgovoren kmet
Večina kmetov se z obrazci za oddajo vloge za subvencije odpravi h kmetijskim svetovalcem in za to plača nekaj evrov. Lahko pa kmetje vlogo izpolnijo tudi sami, pravijo na ministrstvu. "Od leta 2006 je obvezen elektronski vnos zbirnih vlog, aplikacija za vnos pa je zasnovana tako, da v veliki meri že sama opozarja na nekatere logične napake, navzkrižno preverja vpisane podatke s podatki v uradnih registrih in evidencah ipd. Zaradi elektronskega vnosa se je v zadnjih letih število vnosnih napak zato bistveno zmanjšalo. V primeru nejasnosti Agencija vlagatelje pozove na dopolnitev vloge, s katero se nejasnost odpravi in ugotovi dejansko stanje, na osnovi katerega lahko naprej odloča o vsakem posameznem oddanem zahtevku za konkreten ukrep. Zbirno vlogo lahko elektronsko izpolni in odda vlagatelj sam ali pa za to pooblasti svetovalca javne službe za kmetijsko svetovanje. V vsakem primeru je za pravilnost vnesenih podatkov odgovoren nosilec kmetijskega gospodarstva, ki pred končno oddajo zbirne vloge v pregled in potrditev dobi podatke, ki jih je v aplikacijo vnesel svetovalec. Obravnava vlog je enaka in skladna z veljavnimi predpisi ne glede na to, ali vlogo odda nosilec sam ali pa za to pooblasti svetovalca."
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.