Samozaposleni v kulturi: odbor DZ ni sprejel predlaganih sklepov Levice

V imenu predlagatelja je Primož Siter spomnil, da je kulturno-kreativni sektor (KKS), ki je na eni strani kulturni, na drugi pa tudi gospodarski, prvi zaprl vrata in bo najbrž tudi zadnji, ki jih bo popolnoma odprl ter omogočil normalno socialno varnost vsem zaposlenim in samozaposlenim.

Zadnji so po njegovih besedah najranljivejši, nimajo socialne in finančne varnosti, diskriminirani so na področju bolniškega nadomestila in načina, kako se obravnava dohodnina, v obdobju epidemije pa se je njihov položaj še poslabšal. Kot je navedel, je promet v kulturno-kreativnem sektorju leta 2020 v primerjavi z letom 2019 upadel za skoraj 40 odstotkov, pri čemer gre po njegovem mnenju za zelo konservativno oceno.

Predstavniki strokovnih združenj so med drugim povedali, da se večajo razlike med javnim in zasebnim sektorjem ter med različnimi podpanogami. Položaj samozaposlenih je že desetletja problematičen, ker so hkrati delojemalci in delodajalci, četrtina jih zasluži manj od najnižje plače, bolniško nadomestilo 25 evrov dnevno pa je izrazito prenizko. Poudarili so tudi, da na ravni EU ni več vprašanje, ali in zakaj podpirati KKS, temveč kako zagotoviti, da bodo njegovi učinki vplivali tudi na gospodarsko rast.

Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, Ignacija Fridl Jarc, je bila kultura v pandemičnih razmerah, po seštevku vseh ukrepov in sredstev sodeč, eden izmed tistih resorjev, ki so bili izrazito prepoznani in finančno okrepljeni. Razpravo na temo samozaposlenih v kulturi pa so po njenih besedah že imeli.

V poslanski razpravi sta Nataša Sukič in Violeta Tomić iz poslanske skupine Levice izpostavili nepoznavanje problematike, ker se posledice epidemije na tem področju že kažejo, pa bo ob trenutni draginji morda sledilo to, da bomo ostali brez ustvarjalnosti. Podporo štirim predlaganim sklepom Levice, med drugim za pripravo novega interventnega zakonodajnega ukrepa pomoči za KKS, v katerem bo zajeta finančna pomoč za samozaposlene, je izrazil Samo Bevk (SD), a jih odbor ni sprejel.

Odbor pripravil predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo

Člani odbora so pregledali tudi predlagano resolucijo o NPK za obdobje 2022–2029 ter sprejeli številna, pretežno redakcijska dopolnila k dokumentu, ki so jih predlagale poslanske skupine Konkretno, NSi in SDS glede na pripombe zakonodajnopravne službe DZ, medtem ko so zavrnili Bevkovo dopolnilo glede investicij v objekte Unescove svetovne dediščine in nosilcev znaka evropske dediščine.

Kot je pojasnila državna sekretarka, strateški dokument v osmih točkah opredeljuje tisto, kar dela slovensko kulturo posebno v primerjavi z drugimi, konkretni ukrepi in njihova finančna vrednost pa bodo določeni v akcijskem načrtu, ki bo sledil. Poudarek je po njenih besedah na podpori javnih zavodov, ki so najbolj profesionalizirani ter tudi tehnološko in infrastrukturno opremljeni, da lahko omogočajo vključitev samozaposlenih, kar je poslanka Elena Zavadlav Ušaj (SDS) označila kot ustrezno.

Državni svet ga je po besedah poslanca Janeza Moškriča (SDS) potrdil, podporo sprejetju dokumenta, ki ga od leta 2017 ni bilo, pa je izrazil tudi nacionalni svet za kulturo. Društvo nevladnikov in samozaposlenih Asociacija je presodilo, da bi potreboval več razprave, sindikat Glosa pa se je opredelil za zavrnitev, ker ne kaže na to, da bi samostojni zaposleni v kulturi lahko dobili svoj zakon. Siter je v razpravi predlagal, da bi ga sprejeli v novem mandatu.