Soršak je ob tem poudaril, da je najpomembnejše sporočilo občanom, da je voda na celotnem območju občine ustrezna, za pet domačij, ki so se doslej oskrbovale iz zasebnega zajetja, pa so skupaj z Mariborskim vodovodom našli rešitev in že potekajo zemeljska dela za priključek na nov vodni vir. Če bo vse potekalo po načrtih, bi se na omrežje lahko priključili že v torek, s čimer bodo stvari za njih rešene tudi trajno.
Glede odvoza blata na začasno ali stalno lokacijo je dejal, da so pristojni prevzemnika že našli, celotna sanacija pa bi zaradi zahtevnosti terena, precej bo tudi ročnega dela, lahko trajala tudi mesec dni. Pred dvema dnevoma so onesnaženo območje posipali s snovjo, ki preprečuje neznosen smrad in širjenje onesnaženja.
"V sodelovanju s civilno zaščito nam je uspelo tudi zelo zmanjšati pretok pivolskega potoka in ga začasno preusmerili drugam, tako da bo delo lažje, manj pa bo tudi izpiranja blata," je še dodal Soršak. Koliko bo celotna sanacija stala, še ni mogoče napovedati, za zdaj pa je pobudo prevzela država. Po njegovih besedah je zato zelo pomembno, da čim prej odkrijejo povzročitelja in mu zaračunajo stroške sanacije.
Policija za zdaj po njegovih informacijah še opravlja preiskavo v zvezi s storilcem, a verjame, da ga bodo kmalu odkrili, saj se krog osumljencev precej zožuje.
Da aktivnosti potekajo, je za Radio Maribor potrdila tudi vodja službe za varstvo voda pri podjetju VGP Drava Mirjana Fesel, ki je povedala, da so med drugim ocenili obseg onesnaženja, preverili dovozne poti, v sodelovanju z mariborsko univerzo so preučili, katera drevesa bo treba podreti za izvedbo dodatne dovozne poti. Prav tako so pregledali območje botaničnega vrta, kjer so zamuljeni praktično vsi ribniki.
Stroški odvoza bodo zelo visoki
Ob tem je dodala, da so že prejeli ponudbe za prevzem, ne za odlaganje odpadkov, ali bo blato odšlo v tujino ali bo ostalo nekje v Sloveniji, pa je po njenem stvar nadaljnjih odločitev. Stroški odvoza pa bodo po njenem mnenju zelo visoki, saj gre za okoli 200 ton blata v Hočah ter okoli 400 ton v Dramljah, k temu pa je treba dodati še skoraj prav toliko dodatnega onesnaženega mulja.
Poleg policijske preiskave poteka tudi nadzor inšpektorata za okolje in prostor, ki pri tem sodeluje s kriminalisti. Kot je za mariborski radio še povedala Feslova, analiza blata potrjuje, da gre za odpadek iz čistilne naprave, podobno je tistemu v Dramljah. "Za zdaj sicer težko rečem, da gre v obeh primerih za blato iz iste naprave, a način odlaganja kaže na to, da gre za istega povzročitelja," je še dejala.
Za odlaganje odpadkov brez ustreznih dovoljenj pravni osebi po zakonodaji grozi od 75.000 do 125.000 evrov denarne kazni, če gre za večjo okoljsko škodo ali celo naklepno dejanje iz koristoljubja, pa je zagrožena kazen do 375.000 evrov.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.