Sanacija v teku, ZVKD: Na razpoko smo opozarjali že od leta 2006

Potem ko se je v Mariboru v torek popoldne odkrušil del severovzhodnega vogala Čeligijevega stolpa in ko so si nastalo škodo včeraj ogledali predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), operativni vodja gradbišč in predstavniki občine, so danes že stekla prva sanacijska dela.

Na delu so gradbeni delavci, ki so pojasnili, da morajo po napotkih vodje gradbišča najprej zavarovati okolico, da bodo dela sploh lahko pričeli. "Odstraniti moramo kovinsko ograjo, nato pa zavarovati širše območje, če bi se morda spet kaj odkrušilo," je za 24ur.com dejal delovodja.

Odkrušen del stolpa si je danes ogledal tudi vodja mariborske območne enote ZVKD Srečko Štajnbaher. Po njegovih besedah so na zavodu že leta 2006 v strokovnem poročilu opozorili na razpoko v zunanji steni stolpa, ki pa se je od takrat seveda samo še večala. "Delno je k odkrušitvi pripomogel tudi koreninski sistem, ki je bil pod zunanjih plaščem zidu," je razložil Štajnbaher in dodal, da pa je objekt statično še vedno stabilen, saj je zid debel več kot dva metra. Ob ustrezni sanaciji – ta bo potekala tako, da bodo odkrušene kamne zazidali nazaj – sam objekt tako ne bo statično ogrožen.

Kot je še dejal, so na ZVKD že ves čas opozarjali, da je stolp treba sanirati, zlasti streho, saj že več kot desetletje močno zamaka, voda pa potem teče po celotnem objektu. "Premalo se zavedamo, kakšno kulturno dediščino imamo in da ta ni sama sebi namen. Ampak v prvi vrsti je pri takšnih objektih, kot je ta, treba poskrbeti vsaj za to, da se ga redno vzdržuje in ga tako 'držimo' do tistega časa, ko bomo neke, zanj primerne vsebine našli. Nič namreč ne pomaga, če nek objekt obnovimo in pripeljemo do točke, ko je pripravljen za neko dejavnost, te pa nato ni. Velike stroške pa nato predstavlja tudi nadaljnjo vzdrževanje takšnega objekta," je še kritičen sogovornik.

Vsaka dejavnost pa po njegovih besedah za kulturni spomenik tudi ni primerna: "Primerne so tiste, ki ne posegajo v samo strukturo stavbe."