Sanje o Hollywoodu in hokeju v ZDA, ugledna podružnica na 'poceni' Poljskem

Poleg britanskih in ameriških stojnic je bila velika gneča tudi pred nizozemsko. "Za Nizozemsko je toliko zanimanja, ker imajo več kot 80 odstotkov vseh študijskih programov v angleščini, kakovost študija je na zelo visoki ravni, primerljiva z Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike, cene šolnin pa so dokaj nizke. Že nekaj let beležimo ta trend, da Nizozemska mlade zelo zanima in pričakujemo, da bo tako še kar nekaj časa," dogajanje na sejemskem prostoru za 24ur.com povzame moderatorka Tamara Nanaja Trani, ki je ves popoldan povezovala različne okrogle mize na temo študija v tujini.

Mlada pisarna mednarodne mreže Integraledu v Sloveniji je od leta 2017 po njenih besedah pri odhodu v tujino in zahtevni birokraciji pomagala več sto dijakom in študentom. "Še pred kratkim so se veliko vpisovali tudi na Dansko, ki pa je leta 2021 začela zapirati programe v angleščini. Vedno več zanimanja je za Belgijo, saj je vse več angleških programov, študij je cenovno zelo dostopen, lažje pa je dobiti na namestitev kot na Nizozemskem, ki postaja zelo polna in je na tem področju lahko morda večji izziv," pojasni.

"Zanimiva je tudi angleška zgodba," pokaže na predstavnico univerze Coventry, ki ima kampuse v omenjenem mestu v osrednji Angliji ter v Londonu, razširili pa so se tudi zunaj meja matične države. Nedavno so namreč odprli 'podružnico' na Poljskem. "Odločili so se za odpiranja kampusa v Vroclavu, kjer bodo ponudili študij v angleščini in britansko diplomo za manjšo šolnino, morda bolj primerno evropskim standardom, če se lahko tako izrazim," pojasni. Predavatelji bodo tako Britanci kot Poljaki in drugi mednarodni strokovnjaki: "Tako kot se po vsej Evropi dogajajo mobilnosti študentov, se dogajajo tudi mobilnosti profesorjev."

Izpostavi tudi švicarski stojnici. "Tam je šolnina res višja, ampak oni imajo kampuse, kjer mladi živijo, študirajo in delajo. So zelo povezani z industrijo dela in mladi res dobijo službe na zelo visoki ravni, delajo z najprestižnejšimi hotelskimi verigami in najboljšimi podjetji v Švici ter tudi v Evropi že med samim študijem," pravi, da tudi Švica postaja vse bolj priljubljena med tistimi, ki si to lahko privoščijo oziroma dobijo dobro štipendijo. Ta pa je še bolj pomembna za Ameriko, ki zanima predvsem športnike.

Športna pot v ZDA

Kataloge pri ameriški stojnici lista Tanja v spremstvu svojega soproga. Ko sta izvedela za sejem v središču Ljubljane, sta se oglasila na poti iz službe. "To se mi zdi dobra priložnost izvedeti te stvari. Kako otrok, ki je športnik, morda preko štipendije pride do nekega kolidža v ZDA. Zanima naju ta pot, kam se vpisati, kako sploh priti na seznam," pravi, da iz plavanja poznata nekaj primerov, da so otroci prišli na ameriške univerze.

Njun 16-letni sin Jaka je dijak drugega letnika športne gimnazije, ker pa igra hokej, si zelo želi poskusiti tudi v tujini. "Ampak zagotovo je šola na prvem mestu in kakor nama je znano, je v okviru kampusa poskrbljeno za to, da tam lažje nadaljuješ tako študij kot šport. Ne bi želela, da bi bil odvisen samo od športa," poudarja mati. Želela bi si, da sin srednjo šolo zaključi v Sloveniji, nato pa najde neko pot, da poskusi, če bi mu morda uspelo tudi v športu.

Največja skrb so visoki stroški

Taro ustavimo, ko vstane od mize pri stojnici, na kateri piše Velika Britanija. Ampak to ni prva, pri kateri se je oglasila. "Mislim, da je bila ta sedma," se smeji rjavolaska. "Res hočem iti v tujino, zato me zanima, katere možnosti so, in bi rada vse videla, preden se odločim," pravi. "Najbolj me zanima, koliko stane vse to skupaj, ker vem, da je tujina s finančnega vidika lahko draga," pojasnjuje. "Če greš v Evropo, sicer obstajajo nekatere univerze, kjer je šolnina do tisoč evrov, bivanje se seveda plača potem še dodatno, ampak to se mi zdi še kar v redu. Seznanila pa sem se tudi s programom, ko greš v ZDA, nato dva meseca delaš in en mesec potuješ. Že prej sem gledala tudi nek program, ko greš delat mednarodno maturo v drugo državo. Sicer pa bom dokončala šolo tukaj in potem odšla," našteva možnosti dijakinja drugega letnika novomeške gimnazije. 

"Ja, res bi rada to. Rada bi videla svet, rada bi potovala. Zdi se mi tudi, da imaš v tujini več priložnosti. Pa tudi moja mami je vedno sanjala o tujini in po eni strani imam tudi zanjo te sanje," dodaja 16-letnica, ki je v Ljubljano iz Novega mesta prišla samo zaradi tega sejma.

Očetov nasvet

Enak motiv je imela tudi družina iz Izole. V tujino si namreč želi 18-letna Neža. Ogledovala si je sicer različne stojnice, toda najdlje se je tudi ona zadržala pri britanskih, saj pravi, da je za področje psihologije, ki zanima njo, tam največja izbira za različne specializacije. "Povedali so mi glede stroškov, kje se lahko spi, koliko se porabi na mesec," pove. Kot pravi, so ji pojasnili, da šolsko leto pri njih nanese od 15.000 do 25.000 funtov (od 17.000 do 28.000 evrov). "Šolnina je 9000 funtov (10.000 evrov), znižana z 20.000 za Slovence oziroma državljane EU. 6000 funtov (7000 evrov) na leto je treba odšteti za bivališče, poleg pa je treba prišteti še približno 800 funtov (dobrih 900 evrov) za hrano in druge življenjske stroške na mesec," našteje.

Priporočili so ji tudi, kaj delati in koliko. "Največ 20 ur na teden. Službe, ki so dobro plačane, ampak nisi preutrujen, denimo recepcija. Lahko delaš tudi na univerzi ali v okviru kampusa," dodata njena starša. Lani je Neža na karierni sejem za študij v tujini prišla sama, želja pa vmes ni ugasnila, tako da je letos s seboj vzela tudi starša, bliža se namreč čas odločitve.

"Vprašal sem jo, če si zares to želi, sam sem rekel, da grem v Ljubljano bolj na izlet, ampak me je vmes že kar prepričala. Bolj kot hodim naokrog, manj me je strah, da gre," pravi njen oče. Poleg Neže pa so doma še trije otroci mlajši otroci, zato si je ogledoval tudi dvotedenske jezikovne tečaje: "Ampak vse štiri bi pa res težko financiral, če bi se vsi odločili za študij v tujini," v smehu pristavi. Nato pa resno doda: "Le znanje te reši. In pa delovne navade. Samo z delom si lahko srečen," hčerki položi na srce staro mantro, ki je v časih, ko vse več mladih hlepi po lagodnem življenju, vse manjkrat slišana.

Sanje o Hollywoodu, Anglija kot odskočna deska

Tako pomen znanja kot dela pa dobro pozna Ana Fačur. V Angliji je preživela leto dni, študirala je organizacijo dogodkov. Vmes je posegla pandemija covida in z njo povezano zapiranje javnega življenja ter potovanj, zato se je vrnila v domovino. "Nato pa me je našel film in nisem šla več nazaj tja," pojasni. Danes 23-letna Ana dela kot produkcijski menedžer, snema filme, serije, oglase, promocijski material. Študij v Angliji je sicer vseeno zaključila, pred dvema mesecema je diplomirala. "Naredili so izjemo in mi dovolili, da sem dokončala na daljavo. Izpostavila sem, da sem našla službo, imam redni prihodek, ki ga ne želim izgubiti, in nazadnje so mi dovolili, da ostanem tukaj," pojasni.  

Hvaležna je za pomoč profesorjev, za katere pravi, da se res trudijo, da bi študentom uspelo. Razloži, da v Angliji obstaja "course leader", ki je kot nekakšen dekan posamezne smeri. V njenem primeru je bil to Tony, za katerega pravi, da ji je pomagal narediti celoten študij. "Brez njega ne bi zmogla. Ko sem bila že doma, me je ves čas informiral in bodril preko elektronskih sporočil, Skypa. Tudi zaradi njega sem lahko ostala v Sloveniji in dokončala na daljavo," se mu še vedno zahvaljuje.

Tudi samega procesa študija se z veseljem spominja. Kot pravi, je njena izbrana smer predvidevala le nekaj izpitov, večina pa je temeljila na seminarskih nalogah in pisnih izdelkih. Ker ji gre pisanje odlično od rok, tudi v angleščini, osebno težav ni imela. "Poznam razmere v Sloveniji in res ne morem reči, da je bil moj študij tam težji od primerov, ki jih slišim tukaj," pravi.

Je pa imela veliko dela pred samim odhodom v Anglijo. "Res je bilo veliko birokracije. S tem sem se ukvarjala vse poletje na prehodu iz 3. v 4. letnik. Pri njih je res pomembno, da vse oddaš v roku. Ni bilo težko priti tja, mi je pa vzelo veliko časa," se spominja srednješolskih dni. Narediti je morala tudi izpit iz angleškega jezika in pridobiti certifikat, predložiti priporočilna pisma treh gimnazijskih profesorjev, spisati svoj življenjepis in motivacijsko pismo. Kot pravi, sta ji starša omogočila tudi prehodno pot v Anglijo, kjer so si osebno ogledali različne fakultete, nazadnje pa je bila sprejeta na Coventry.

Kuhinjo si je delila z osmimi drugimi študenti, imela pa je lastno sobo s kopalnico. "Starši so mi financirali vse. Zavedam se, kako sem bila s tem privilegirana in iz tega izhajam. Do konca življenja jima bom hvaležna, da sta mi to omogočila, upam, da to vesta," iskreno pove. Ana pa že razmišlja, kako se bo vrnila v Anglijo. "Iščem službo tam, BBC ima nekaj možnosti, ki bi me zanimale. Obrnila sem se na fakulteto, kjer so mi dejali, da mi še tri leta po končanem študiju nudijo pomoč pri iskanju kariere," je zadovoljna.

Ne namerava pa se ustaviti tam: "Po duši in srcu sem zelo ambiciozna. Moj cilj je Hollywood. Želim si v samo srž te toksičnosti filmske industrije," priznava. "Anglija pa je dobra odskočna deska. Lahko se trudiš priti direktno iz Slovenije, ampak bo to veliko težje. Lahko pa začneš v Angliji in tam uspeš, nato pa se prestaviš v ZDA," pove, da razmišlja denimo o petih letih na Otoku, preden bi odšla čez lužo. 

Jezikovni tečaji niso več samo učenje jezika, ampak tudi poklicnih veščin

"Vsi, ki smo kdaj študirali ali živeli v tujini, smo si enotni, da te spremeni. Pretrese tvoj sistem vrednost, pogled na svet, dojemanje. Vedno rečem, da tisti, ki gredo na študij v tujino, gredo po dve diplomi: diplomo iz smeri, ki jo študirajo, in diplomo šole življenja," poudarja Nanaja Tranijeva.

Na "informativnih dnevih za tuje univerze", kot bi jim lahko dejali, sodelujejo tudi z lokalnimi podjetji in nevladnimi organizacijami. Dogodka se je tako udeležilo tudi društvo v tujini izobraženih Slovencev, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije pa je predstavila poklice in veščine prihodnosti, po katerih bo največ povpraševanja. Mladi v tujini se pogosto odločijo tudi za študijske smeri, ki jih v Sloveniji ne poznamo. Letalsko in vesoljsko inženirstvo, inženirstvo v dirkalnem motošportu, nevroznanost in umetna inteligenca, podatkovna analitika ter multidisciplinarni program psihologije, politike, prava in ekonomije, sogovornica naniza nekaj nevsakdanjih programov.

Kot pojasnjuje, je največ zanimanja seveda za vpise v dodiplomske in podiplomske študije, nekaj pa tudi srednješolskih programov. Predstavila se je denimo tudi hibridna srednja šola, ki ponuja program mednarodne mature, lahko pa se opravlja na daljavo, kar zanima predvsem tiste srednješolce, ki so profesionalni športniki. Tudi jezikovni tečaji niso več tisto, kar so bili nekoč. "Včasih smo tja hodili le zaradi učenja tujih jezikov, zdaj pa se oblikujejo profesionalni tečaji. Ti denimo želiš študirati medicino, v Sloveniji ne moreš dobiti delovnih izkušenj, kot gimnazijec ne moreš iti delat v bolnišnico. Tako pa greš na tak profesionalni poletni tečaj v tujino, kjer dobiš veliko teorije in tudi prakse. Hkrati se učiš tujega jezika in osnov poklica, ki te zanima, nekih konkretnih veščin," svetovalka navede, kaj postaja vedno bolj aktualno.

"Ko greš na Erasmus, greš običajno za en semester, narediti moraš določeno število obveznosti. Je neka krajša, zelo skoncentrirana izkušnja, kjer imaš veliko stvari na nek način že pripravljenih, vodi te univerza, tam je skupina mednarodnih študentov. Ko greš na redni študij v tujino, si moraš pa že od začetka vse drugače postaviti, saj boš tam ostal. Če si Erasmus, so pač neke prilagoditve, nekatere obveznosti lahko opraviš tam, nekatere tukaj. Ko si reden študent, pa je treba študijski program tam zaključiti celostno, iti v njihov sistem in zahteve celostno," za konec še pojasni razliko med študijem v tujini in znanim programom Evropske unije Erasmus+, ki omogoča mednarodne izmenjave.