26-letna Tamara Lah, študentka turizma v Portorožu, že deset dni na Filipinih opravlja promocijo za spletno stran I love Journeys, napisala pa je tudi že prvi blog o svojih doživetjih.

"Tukaj je res sanjsko in lepše kot na pocukranih razglednicah! Si zavidam, haha. Končno sem dojela, da sem bila izbrana med 746 kandidati," je sporočila.

Do Manile sta potovala kar 35 ur

Tamara je na Filipine odpotovala s Tomažem Gorcem, direktorjem podjetja, ki ji je potovanje omogočilo, ker je ocenilo, da bo najbolje opravljala to delo. Cilj njunega potovanja je, da navdušita čim več popotnikov, da bi pisali svoje potopise za omenjeno spletno stran. "Pot do Manile je bila naporna, trajala je kar 35 ur. V Manili sva ostala le dva dni, zato nisva videla veliko mesta. Prvi vtis je, da je zelo onesnaženo, kot pešec pa moraš paziti na kokoši, ki tekajo povsod in biti previden, ko z domačini sklepaš posle, ker te stalno poskušajo prinesti naokoli," je zapisala Tamara. Na letališču v Manili so ju na primer hoteli opehariti vozniki taksijev – za v slaba dva kilometra oddaljen hotel so jima hoteli računati 16 evrov. Na koncu sta dobila prevoz za slabe štiri evre.

Po dveh dneh sta odletela na otok Palawan, ki je Tamari veliko ljubši. Okolje je povsem drugačno in narava je čudovita, pravi. "Že to, da me celo noč drami kikirikanje petelina, mi je bolj domače od zvokov letal, ki sem jih neprestano poslušala v Manili," opisuje.

Preglavice jima povzroča časovna razlika

Največja 'težava', s katero se soočata Tamara in Tomaž, je premoščanje časovne razlike. Njihova ura je namreč sedem ur pred našo, to pomeni, da zvečer kljub utrujenosti ne moreta zaspati, zjutraj pa ne vstati, pravita.

Na Filipinih je denarna valuta filipinski peso (PHP), ki znaša 46,80 centa. Življenje je poceni, za 1,80 evra, na primer, dobiš skromnejše kosilo, kakšen riž s prilogo, običajno pa je v ceno vštet tudi brezplačen dodatek riža. Tudi cene nastanitev so dokaj ugodne. Trenutno se popotnika nahajata v prostorni koči v neposrednem centru El Nida, le nekaj minut od plaže, za kar mora vsak od njiju odšteti 8,50 evra na dan.

Pretirana klima in prijazni domačini

Slaba navada Filipincev je pretirano hlajenje prostorov, ki Tamari občasno povzroča rahlo vrtoglavico, vendar tegobo hitro odtehtajo prijazni nasmehi in sprejemi domačinov, pravi. "To mi je najbolj všeč pri njih – v splošnem so zelo prijazni in radodarni, vselej pripravljeni priskočiti tujcu na pomoč."

Da lahko preživijo, opravljajo več različnih služb. Ena od njih je vožnja triciklov, s katerimi turiste popeljejo na ogled otoka. Tako si lahko ogledajo znamenitosti, med njimi zapor Iwahig, spominski muzej druge svetovne vojne, krokodiljo farmo, mestno hišo, botanični vrt z najrazličnejšimi vrstami metuljev ...

In kaj je Tamara že vse doživela na Palawanu? "Do sedaj mi je uspelo deaktivirati kar nekaj klimatskih naprav, poskusiti najmanj tri vrste riža, igrati košarko z lokalneži, preplezati visok zid za fenomenalen razgled onkraj, splesti delček travnate preproge, pobožati pitona, igrati na dvostrunski tradicionalni instrument in piščal iz bambusa ter ciljati v tarčo s pihalnikom v krogu avtohtonih prebivalcev otoka Palawan, videti Binturonga v naravnem okolju, si ogledati krokodile v Butterfly Garden, vsakič znova obnemeti ob pogledu na pokrajino v sončnem zahodu, srečati pet Slovencev z izjemnimi zgodbami v petih dneh in še kaj bi se našlo!" je še sporočila navdušena Tamara.