Zakon o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali, obvezno čipiranje mačk, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih in na cirkusu podobnih prireditvah ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Julija je v državnem zboru potekala javna predstavitev mnenj, predstavniki veterinarske stroke in kmetijstva pa so bili takrat kritični predvsem do predlagane uvedbe pooblaščenih svetovalcev. V več društvih za zaščito živali so medtem podprli takšno rešitev.
Koalicija je tiste, ki so noveli zakona tudi tokrat glasno nasprotovali, pomirjala, češ da so prepričani, da "absolutna večina kmetov" z živalmi ravna zgledno, strpno in primerno, a ob tem izpostavila, da se veliko zavržnih primerov zgodi prav v mestih. "Najbolj okrutna dejanja so bila vedno v mestih. Ta zakon naslavlja tiste, ki mučijo živali. Mi moramo sankcionirati deviantna dejanja, mi moramo preprečiti huda mučenja," je dejala Meira Hot iz vrst SD.
Podobno tudi ena izmed predlagateljic zakona, poslanka Levice Tatjana Greif, da je glavni cilj večja zaščita živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je spomnila, da vlada osnovna izhodišča zakona podpira, so pa potrebne spremembe oziroma dopolnitve nekaterih predlaganih rešitev.
Člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na seji podprli več dopolnil koalicijskih poslanskih skupin, s katerimi so predlagatelji naslovili številne pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Vloženi predlogi po besedah predstavnice zakonodajno-pravne službe Sladjane Ješić sicer ne odpravljajo njihovih pomislekov v zadostni meri. Besedilo zakona je tako na več mestih preveč nejasno, nekatere predlagane rešitve pa so sporne tudi z ustavnega vidika, so ocenili.
Kaj so sprejeli in česa ne?
S sprejetimi dopolnili se institut pooblaščenega svetovalca spreminja v institut kvalificiranega prijavitelja. Tako je že iz imena razvidno, da gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih, je dopolnilo obrazložila koalicija. Ob tem določa, da prijavitelj ne sme vstopiti na zasebno zemljišče, zaradi varstva osebnih podatkov pa so lahko na fotografijah zajete samo živali, ne pa tudi ljudje.
Predlog zakona po novem določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države. Posebno enoto bo po predhodnem soglasju pristojnega ministra imenoval direktor upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
Prvotno je predlog zakona predvideval tudi obvezno čipiranje mačk, a so člani odbora s sprejetimi dopolnili to ureditev iz zakona umaknili.
A veterinarska stroka in kmetje, ki jih najbolj razburjajo kvalificirani prijavitelji, kljub sprejetim dopolnilom noveli niso naklonjeni, saj da v pravni red vnaša veliko nejasnosti in odpira možnosti za nesporazume. Ostre kritike pa so se slišale tudi iz vrst Nove Slovenije. Predstavniki veterinarske stroke in kmetijstva predlagani noveli kljub sprejetim dopolnilom niso naklonjeni, saj menijo, da v pravni red vnaša veliko nejasnosti in odpira možnosti za nesporazume.
Tudi v zavetiščih so do predlaganega zakona skeptični, saj, kot so opozorili, se premalo pozornosti posveča vprašanju finančnih posledic zakona. Opozorili so tudi na težave s prepolnimi zavetišči.
Problematika kvalificiranega prijavitelja: je predlog sploh ustaven?
Predstavniki društev za zaščito živali pozdravljajo uvedbo kvalificiranega prijavitelja. Kot poudarjajo, s tem zgolj dobivajo pravno podlago za dejavnosti, ki jih že vrsto let izvajajo. Naklonjeni so tudi video nadzoru v klavnicah, ki je, kot so pojasnili, uveden že v številnih drugih državah.
To nalogo bi sicer prevzeli predstavniki nevladnih organizacij s področja zaščite živali, ki imajo dokončano najmanj srednjo šolo in opravljen 40-urni tečaj. Njihova naloga bi bila odkrivanje primerov mučenja in zanemarjanja živali ter njihovo prijavljanje pristojni instituciji: inšpektorjem, prav tako pa tudi ozaveščanje imetnikov živali in sodelovanje v inšpekcijskih postopkih.
Kvalificirani prijavitelj bi lahko v navzočnosti veterinarskega inšpektorja pri skrbniku živali nepravilno ravnanje tudi fotografiral (a le žival, ne pa tudi ljudi), ne bi smel pa stopiti na zasebno zemljišče. Da gre za degradacijo stroke, pa opozarjajo veterinarji. Podobno pa tudi iz opozicijskih vrst. "Gre za hud poseg v inšpekcijski nadzor," meni poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Pravna služba državnega zbora je v svojem pravnem mnenju med drugim zapisala, da bi se s tem nevladni organizaciji podelilo pristojnosti, ki sicer sodijo v državno upravo, kar pa bi bilo ustavno sporno.
"Zakon je napisan slabo, na nekaterih delih celo škodljivo. Res smo upali, da ga bodo umaknili," pravi Čadonič Špeličeva, ki dodaja, da kot poslanska skupina ne bodo dali ustavne presoje, saj da bo to naredila stroka.
Predloge novele in dopolnil so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin. V opozicijskih SDS in NSi predloga novele in vloženih dopolnil niso podprli, saj pritrjujejo ocenam strokovnih organizacij, da je zakon pomanjkljiv in v praksi neizvedljiv. Po mnenju opozicijskih poslancev bi bilo treba predlog novele umakniti in pripraviti novega.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.