Sara Isaković: Otroku telefon šele pri 15 letih!

Ko je Sara Isaković leta 2008 osvojila olimpijsko srebro, je Slovenija slavila eno največjih športnih zgodb v svoji zgodovini. Po koncu vrhunske športne kariere pa se ni ustavila. Svoje izkušnje z obvladovanjem pritiska, strahu in negotovosti je nadgradila z magistrskim študijem psihologije uspešnega nastopanja v ZDA. Danes pomaga športnikom, podjetnikom, staršem in mladim razumeti, kako delujejo naši možgani in kako lahko um postane naš zaveznik, ne sovražnik. V zadnjih letih pa jo vse bolj zaposluje tema, ki zadeva skoraj vsako družino – vpliv pametnih telefonov in družbenih omrežij na otroke.

Konec šolskega leta je pogosto čas nagrad. Med njimi se vse pogosteje znajde tudi prvi pametni telefon. Sara Isaković opozarja, da se številni starši za ta korak odločijo predvsem zaradi občutka, da njihov otrok zaostaja za vrstniki. "Zelo pomembno je, da se vprašamo, ali se odločamo iz lastne negotovosti ali pa zares v dobro otroka. Samo zato, ker imajo telefon vsi drugi, še ne pomeni, da ga mora imeti tudi naš otrok," poudarja. Po njenem mnenju bi morali starši z nakupom pametnega telefona čim dlje počakati. Sama pravi, da bi bilo idealno šele pri petnajstih ali šestnajstih letih.

"Starši pogosto opažajo, da otrok izgubi fokus, da se težje uči in da nima več motivacije. Razlog je preprost. Telefon ponuja hitre dražljaje in stalne dopaminske nagrade. V primerjavi s tem je šolsko delo za možgane bistveno manj privlačno." Mnogi verjamejo, da je brskanje po telefonu način sproščanja. Isakovićeva opozarja, da se v resnici dogaja ravno nasprotno. "Možgani se morajo neprestano prilagajati novim vsebinam. Ena vzbudi jezo, druga žalost, tretja navdušenje. To je za živčni sistem stres, ne počitek." Posebej zaskrbljujoč je podatek, da najstniki pred zasloni pogosto preživijo od šest do osem ur dnevno. Največjo ceno pa plačuje spanec. "Največja past je telefon v spalnici. Starši mislijo, da otrok spi, v resnici pa je lahko na telefonu do dveh ali treh zjutraj. Tak otrok naslednji dan preprosto ne more biti spočit, motiviran in zbran."

Eden najbolj očitnih pokazateljev zasvojenosti je odziv, ko otrok ostane brez telefona. "Takrat pogosto pride do razpada živčnega sistema. Če je otrok predolgo izpostavljen hitrim dopaminskim nagradam, je odvzem zanj zelo neprijeten. Zato lahko pride do močnih čustvenih izbruhov in tudi agresivnega vedenja." Ob tem poudarja, da rešitev ni nasilno odvzemanje naprav, temveč iskren pogovor in postopno postavljanje meja. Staršem svetuje, naj si upajo priznati tudi lastne napake. "Lahko rečemo: oprosti, ko sem ti kupila telefon, nisem vedela, kakšne posledice lahko ima. Zdaj vem več in od danes naprej bomo ravnali drugače."

Isakovićeva opozarja, da se otroci največ naučijo z opazovanjem. "Mi smo njihovi vzorniki. Če otrok ves čas vidi starša s telefonom v roki, bo razumel, da je telefon pomembnejši od njega." Tudi kadar telefon uporabljamo za delo ali nujne opravke, je pomembno, da otroku pojasnimo, kaj počnemo in mu namenimo polno pozornost takoj, ko opravimo nujno nalogo.

Kot strokovnjakinja za psihologijo nastopanja pa ima Sara Isaković tudi pomembno sporočilo za mlade, ki jih ob koncu šolskega leta čakajo testi, zaključevanje ocen ali popravni izpiti. Po njenem mnenju pogosto podcenjujemo moč dihanja. "Ko je živčni sistem umirjen, so možgani bolj zbrani, spomin deluje bolje in lažje dostopamo do svojega znanja." Mlade zato spodbuja, naj ne verjamejo vsaki misli, ki se pojavi pod stresom. "Ko se pojavi misel 'jaz tega ne zmorem', jo lahko prepoznamo samo kot misel. Ni nujno resnica. Globok vdih, izdih in pozornost usmerimo na nalogo, ki je pred nami."

Njeno sporočilo je preprosto, a pomembno: telefon lahko počaka. Razvoj možganov, duševno zdravje in odnosi z ljudmi pa ne. In morda prav zato nekdanja olimpijska junakinja danes ne uči več le, kako zmagovati v bazenu, temveč predvsem, kako zmagovati v vsakdanjem življenju. Več pa v pogovoru oddaje Svet na kanalu A.