Slovenija

Šarčev poziv družinskim zdravnikom: Nikar s paniko

Ljubljana, 22. 03. 2019 17.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Avtor

STA

Premier Marjan Šarec, ki do imenovanja novega ministra za zdravje vodi tudi zdravstveni resor, ocenjuje, da je treba v zdravstvu umiriti žogico in da razburjenje v času, ko ni ministra, morda ni korektno. Parlamentarne stranke pozivajo k reševanju težav, a ne ponujajo konkretnih rešitev, Združenje zdravstenih zavodov pa predlaga spremembe splošnega dogovora glede odklanjanja novih bolnikov.

Slovenski premier Marjan Šarec je namreč danes v Bruslju opozoril, da smo v vmesnem obdobju in bo novi minister - za to mesto predlaga Aleša Šabedra - imenovan predvidoma v sredo in si bo postavil novo ekipo.

"Zato se mi zdi, da je treba v tem času predvsem umiriti žogico, plačila za nazaj bodo izvršena, za naprej se pripravlja akcijski načrt in te stvari so v teku," je miril Šarec in dodal, da takšno razburjenje v tem vmesnem času ni potrebno.

Premier Šarec, ki do imenovanja novega ministra za zdravje vodi tudi zdravstveni resor, ocenjuje, da je treba v zdravstvu umiriti žogico in da razburjenje v času, ko ni ministra, morda ni korektno. FOTO: POP TV

V zdravniških vrstah je strpnosti konec. Preobremenjeni zdravniki družinske medicine, ki jim splošni dogovor nalaga dodatnih 200 pacientov, odhajajo.

"Ko bo minister zasedel položaj, bo nova priložnost, da se pogovorijo o ukrepih," je dejal Šarec, ki obljublja dialog, četudi priznava, da v preteklosti ni bilo tako.

"Zato pozivam, da nikar s kakšno paniko. Nobena panika ni potrebna, vse se rešuje z dialogom in tudi tukaj se bo," je izpostavil.

Od novega ministra sicer pričakuje "takšno ukrepanje, da bodo ljudje imeli zdravnika, da ne bodo ostali pred zaprtimi vrati, to bo cilj". Na vprašanje, kako zagotoviti, pa je dejal, da bo to naloga ministra. "Zato bo imenovan, da bo to delal. Zato pa imamo vlado 16 resorjev, drugače bi bil za vse lahko sam," je še dejal Šarec, ki od Šabedra pričakuje predvsem rezultate, reševanje akutnih primerov in krajšanje čakalnih vrst.

Parlamentarne stranke pozivajo k reševanju težav družinske medicine

Medtem ko je zdravstveni resor po odstopu Fakina brez ministra oziroma ga formalno vodi kar Šarec sam, v zdravstvu vedno bolj vre. Družinski zdravniki zaradi preobremenjenosti grozijo z odpovedmi, v zdravniškem sindikatu Fides pa zahtevajo sklenitev nove kolektivne pogodbe, v katero bi vključili vse zaveze vlade iz obeh podpisanih sporazumov o začasni zamrznitvi stavkovnih aktivnosti. Med drugim gre tudi za variabilno nagrajevanje iz naslova obsega in kakovosti dela za zdravnike, ki presegajo standarde in normative. Zdravstveni zavodi pa opozarjajo na povečanje stroškov dela zaradi povišanja plač v javnem sektorju.

V parlamentarnih strankah se zavedajo perečega problema pomanjkanja družinskih zdravnikov in njihove preobremenjenosti. Vlado in ministrstvo pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. V LMŠ, ki ima v svoji kvoti tudi ministrstvo za zdravje, so poudarili, da je njihov prvi cilj ohranjanje javnega zdravstva in da od tega ne bodo odstopili. Premier Šarec je po njihovih navedbah že od donedavnega ministra Sama Fakina pričakoval, da bo zagrizel v skrajševanje čakalnih dob.

"Zavedamo pa se, da je treba posodobiti informacijsko tehnologijo in zagotoviti transparentnost nakupa medicinske opreme, zato se je treba lotiti zakona o javnem naročanju," so predlagali v LMŠ.

SDS na drugi strani opozarja, da je vlada tista, ki mora poiskati rešitve za nastale težave v zdravstvu. "V SDS smo že večkrat poudarili, da morajo državljan, bolnik in njegove potrebe ponovno postati središče zdravstvenega sistema in da mora denar slediti bolniku," so zapisali.

SDS naj bi pripravila reformni program za slovensko zdravstvo, "ki med drugimi predvideva celovito nadgradnjo ob ohranjanju javnega, solidarnostnega in vzajemnega zdravstvenega zavarovanja, preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe splošnega pomena, konkurenčno okolje in še mnogo drugih pozitivnih sprememb".

Parlamentarne stranke v odgovorih na vprašanje, s katerimi ukrepi bi bilo mogoče takoj omiliti krizo, v kateri se je znašlo primarno zdravstvo, niso bile nič kaj konkretne. FOTO: iStock

"Nujno je razumeti in poslušati teren, vključno z razmislekom o glavarinskih količnikih," je poudaril poslanec Levice in predsednik odbora DZ za zdravstvo Franc Trček ter pozval k dogovoru o tem, kaj so pravzaprav realni količniki. Na kratek rok je po njegovih besedah potrebna tudi debirokratizacija primarnega zdravstva.

V SD so odgovorili, da "pavšalnih ocen oziroma ad hoc idej o reševanju izredno zaskrbljujočega vprašanja pomanjkanja družinskih zdravnikov ne morejo dajati kar tako, brez ustreznih ocen in analiz o dejanskem stanju". Vsekakor pa od novega ministra za zdravje pričakujejo, da se bo s to problematiko soočil takoj po nastopu funkcije.

Zmago Jelinčič Plemeniti zagotavlja, da ima SNS razdelan sistem reševanja zdravstvene problematike, a o predlogih nima smisla govoriti, saj da v vladi pametnih predlogov ne bodo upoštevali in bodo vse naredili po svoje. Je pa kritičen do menjave v vrhu ministrstva za zdravje in "prerivanja z ministri". Ti po njegovem mnenju odhajajo, ker njihovih morebitnih dobrih predlogov na vladi ne podprejo.

Direktorji slovenskih bolnišnic za spremembe pri upravljanju zdravstvenih institucij

Danes je v bolnišnici Valdoltra potekal tudi zbor Združenja direktorjev slovenskih bolnišnic, na katerem je bil prisoten tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojmir Urlep.

Kot je sporočil predsednik združenja Janez Poklukar, so razpravljali o predlogih združenja in ugotovili, da mora novi minister takoj po imenovanju in v sodelovanju z vodstvi bolnišnic in stroko pripraviti strateški načrt za celotno javno zdravstvo, ki bo odgovarjal na potrebe prebivalstva in predvidel razvoj stroke glede na njene vsebinske, razvojne, kadrovske in infrastrukturne potrebe.

"Za izhod iz nastale situacije slovensko zdravstvo potrebuje politično voljo in kontinuiteto pri vodenju ministrstva za zdravje oziroma konsenz vseh političnih strank, dialog in dogovor z medicinsko stroko ter stroko zdravstvene nege," je po zboru v Valdoltri dejal Janez Poklukar. FOTO: POP TV

Urlep se je po Poklukarjevih navedbah strinjal z direktorji o nujnosti sprememb na področju vodenja in upravljanja zdravstvenih institucij. Pri tem pa je predsednik združenja kot enega pomembnejših problemov pri odločanju navedel pomanjkljive oziroma nezadostne podatke. "Zato je treba na nacionalni ravni pristopiti k poenotenju informacijskega sistema oziroma vzpostavitvi povezovalne platforme," je navedel Poklukar. Prisotni so se po njegovih besedah tudi strinjali, da mora javno-zasebno partnerstvo postati ena izmed možnosti financiranja investicij v zdravstvu.

Združenje zdravstvenih zavodov predlaga spremembe splošnega dogovora

Združenje zdravstvenih zavodov je ob opozorilih preobremenjenih družinskih zdravnikov predlagalo sprejem aneksa k splošnemu dogovoru za letos, s katerim bi spremenili pogoje za odklanjanje novih bolnikov. To bi lahko storili, ko bi dosegli obremenitev državnega povprečja, in ne ko bi presegli povprečje v posamezni izpostavi ZZZS, kot določa dogovor za pogodbeno leto 2019, ki ga je vlada potrdila februarja.

Pintar je opozoril, da zdravstveni domovi ne morejo premeščati bolnikov od bolj obremenjenih zdravnikov k manj obremenjenim. "Bolniki se osebno odločijo za zdravnika in nobenega ne morete prestaviti k drugemu zdravniku, če se za to ne odloči sam. Bolnike, ki prihajajo na novo, lahko usmerjate, kam se naj obrnejo, ampak to je tudi vse," je poudaril.

Ravno sprememba pri povprečju, ki predstavlja mejo za še dovoljeno opredeljevanje bolnikov, je dodatno razburila družinske zdravnike. V združenju zato predlagajo nujni sprejem aneksa, ki bi kot dogovor za leti 2017 in 2018 določal, da bi zdravniki na primarni ravni opredeljevanje novih bolnikov lahko odklonili, ko bi dosegli obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov po posameznih specialnostih.

Kot je še razvidno iz predloga aneksa, pa lahko ne glede na to zdravniki družinske medicine in pediatri odklonijo nove bolnike, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov, če pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti opredeljevanja bolnikov, kot so nove zaposlitve, sklepanje podjemnih pogodb z zdravniki in preusmerjanje polnoletnih bolnikov od pediatra k družinskemu zdravniku.

Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je pojasnil, da tak predlog ne pomeni zmanjševanja števila bolnikov, ki so opredeljeni pri posameznih zdravnikih. "Gre preprosto za to, da pri zdravnikih, ki so dosegli ta ciljni obseg, dogovorjen med sindikati in vlado, njihovih obremenitev ne bi povečevali," je dejal.

Pintar je poudaril, da se obremenitve zdravnikov na primarni ravni lahko zmanjšujejo samo v primeru, če bomo imeli tudi v prihodnjih letih trend povečevanja števila družinskih zdravnikov. Od leta 2010 do leta 2018 se je število zdravnikov družinske medicine povečalo za 44 odstotkov, je spomnil in ocenil, da je to "kar solidna dinamika", ki pa jo bo treba nadaljevati.

Da bi lahko dosegli potrebno zvišanje števila zdravnikov, se morajo po Pintarjevem mnenju v promocijo poklica družinske medicine vključiti tudi zdravniške organizacije. Med možnimi ukrepi za izboljšanje razmer Pintar vidi tudi angažiranje upokojenih zdravnikov, ki bi ob prejemanju polne pokojnine in plače po njegovi oceni v zdravstvenem sistemu ostali dlje. Predlaga tudi spremembe dinamike specializacije na način, da bi specializanti prej vstopali v sistem in v zadnjem letu specializacije v svojih matičnih ustanovah pod nadzorom mentorja opredeljevali bolnike.

marjan šarec družinski zdravniki ministrstvo za zdravje