Šarec: Domoljubje je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas

Predsednik vlade Marjan Šarec je spomnil, da je predstavnik generacije, ki ni aktivno sodelovala pri plebiscitnih dogodkih pred 28 leti, a to, kot je dejal, ne zmanjšuje njegovega domoljubja in pravice do njega: "Interpretacije, da je bila osamosvojitev samo zasluga nekaterih posameznikov, so zgrešene. Bila je zasluga številnih, predvsem pa celotnega naroda, ki je bil aktiven že nekaj let prej."

Kot je dodal, je ministriral in zmrzoval v cerkvi, ko se nekaterim zdajšnjim gorečnežem še sanjalo ni, kaj je to cerkev: "Ob državnih praznikih vedno izobesim slovensko zastavo in imam v pisarni sliko Rudolfa Maistra. Pa vendar zato, ker znam veliko partizanskih pesmi, ker spoštujem drugače misleče, ker priznavam pravice istospolno usmerjenim in ker nisem nacionalist, za nekatere nisem domoljub, temveč izdajalec."

"Takih ljudi, ki sveta ne vidimo črno-belo, je veliko, le manj nas je slišati," je dejal Šarec ter opozoril na nevarnost ekstremizma, pa če je levi ali desni: "V naši družbi radi s prstom kažemo na druge, ne da bi priznali svoje napake. Enotnost ne pomeni enako misliti o vsaki temi, to bi bilo prelahko. Pomeni pa enotnost v odnosu do domovine in državnosti."

Slovenija ima po njegovih besedah težave, "a daleč od tega, da bi se nam bilo treba ves čas primerjati z drugimi in govoriti, kako je v tujini vse urejeno. Veliko izzivov je pred nami in nikoli ne bomo mogli reči, da smo naredili vse, kar smo si zadali sami ali pa kar od nas pričakujejo državljanke in državljani. Naša dolžnost pa je, da se trudimo vsak dan znova reševati zahtevna vprašanja, ki jih rojeva čas, v katerem živimo."

"Dobro upravljane institucije, ki zagotavljajo dostopne javne storitve, so ključ do družbe, temelječe na solidarnosti in možnostih za vse, ne glede na socialno poreklo," je tudi poudaril Šarec. Zdravstvene, šolske in socialne storitve morajo biti po njegovih besedah dostopne vsem, "ne samo tistim, ki so se rodili z zlato žlico."

Ob koncu govora pa je predsednik vlade vsem zaželel, "da bi božič preživeli mirno, tudi tisti na delovnih mestih in mednarodnih misijah".

Državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki še poteka, se udeležujejo tudi številni visoki predstavniki političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Dejan Židan, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ministri, poslanci, člani diplomatskega zbora in verski predstavniki.

Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo 

Plebiscit o samostojni Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov oziroma 88,5 odstotka vseh. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december - letos bo to v sredo - zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.