Šarec glede arbitraže zmeren realist

Na vprašanje, ali se strinja z oceno evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, da je ponujena sporazumna predložitev arbitražnega spora Sodišču EU na podlagi 273. člena pogodbe o delovanju EU dobra možnost, je premier Marjan Šarec odgovoril: "To je njegova ocena. Takšne poteze morajo biti seveda usklajene tudi s sosedi in v bodoče bomo še precej verjetno slišali okoli arbitraže."

Ob tem je opozoril na dejavnik volitev. "Če bomo oboji imeli v istem letu volitve, bomo imeli po volitvah več časa za umirjene razmisleke, kajti do zdaj je bil vedno problem, da je imela Hrvaška volitve, potem Slovenija in zato rešitev ni bilo," je menil in dodal, da je "zmeren realist".

Na ponovljeno vprašanje, ali se torej z Lenarčičevo oceno strinja, pa je odgovoril: "To pa ni moja stvar, da tukaj pojasnjujem, ali se strinjam. Verjetno gospod Lenarčič tega ni povedal kar tako. To je njegovo mnenje." Glede usklajenosti Lenarčičeve izjave z Ljubljano pa je dejal le: "On je evropski komisar."

Šarec je še ponovil, da je meja določena z arbitražo in da je Hrvaška na potezi, da se začne pogovarjati o implementaciji arbitraže. Ob tem je spomnil, da je to še enkrat povedal tudi premierju Andreju Plenkoviću, ko sta se srečala v Davosu.

Finski predlog Šarec ocenil kot izjemno slabega za Slovenijo 

Pred tem se je srečal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom na temo proračuna EU. 

Šarec je po dvostranskem pogovoru s predsednikom Evropskega sveta, ki je trajal približno uro in petnajst minut, povedal, da je bilo to le preliminarno srečanje, na katerem je predstavil slovenska stališča, in da se bo odločalo na vrhu EU. "Povedali smo naše stališče, da se ne strinjamo s tolikšnim zmanjšanjem, kot je predvideno, da je za nas kohezija izjemnega pomena in da bomo tudi na Evropskem svetu, ko bodo pogajanja, vztrajali pri tem stališču," je poudaril premier.

Šarec je s pogovorom zadovoljen. Poudarja, da je predsednik Michel razumel položaj Slovenije - da torej zanjo finski predlog iz lanskega decembra ni dober. "V tem duhu je treba povedati, da je tudi razumel, da Slovenija tokrat na račun svojega izkupička ne more popuščati," je izpostavil.

O številkah ni želel govoriti, saj da s tem odkriva slovenska stališča, je pa večkrat izpostavil cilj, da Slovenija ne izgubi toliko, kot predvideva finski predlog. "To je naša osnovna naloga ta hip. To je Charles Michel zelo dobro razumel. Slovenija je bila vedno konstruktivna pri vseh vprašanjih in pričakujemo, da imamo kdaj tudi kaj od tega," je poudaril.

Predlog finskega predsedstva je Šarec že decembra lani v Bruslju ocenil kot izjemno slabega za Slovenijo, saj da predvideva 28-odstoten upad kohezijskih sredstev glede na sedanje večletno finančno obdobje, s čimer je Slovenija med državami, ki bi največ izgubile.

Premier sicer vseskozi izpostavlja zavedanje, da bo Slovenija zaradi večje razvitosti tokrat dobila manj evropskih sredstev, vendar pa drastično zmanjšanje, predvideno v finskem predlogu, ni sprejemljivo. "Tepe nas tudi nova statistika, ker pogajanja niso bila končana pravočasno," je spomnil.

Ker se je razvitost Slovenije okrepila, je upravičena do manj sredstev 

Namesto statističnih podatkov za obdobje 2014-2016, ki jih je pri pripravi predloga uporabila Evropska komisija, je namreč takratno finsko predsedstvo EU za izračun kohezijskih ovojnic uporabilo obdobje 2015-2017. Ker se je v tem času okrepila razvitost Slovenije, je po veljavnih merilih upravičena do znatno manj sredstev.

Razvitost je po Šarčevih besedah v primeru Zahodne Slovenije problem, ker je vanjo vključeno tudi glavno mesto, ki je razvitejše od drugih delov regije.

"Statistika je eno, dejansko stanje na terenu je pa nekaj drugega. Če se zanašamo samo na statistiko ... saj veste, kaj je statistika ... Statistika se lahko bere tako ali drugače, mi pa vemo, kakšno je stanje na terenu, zato se moramo boriti za to, da raven sredstev ne pade preveč," je pojasnil.

V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj vsaksebi kot kdaj koli prej. Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita, saj je unijo zapustila ena največjih neto plačnic.

Neto plačnice tokrat vztrajajo, naj proračun znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar je tradicionalen obseg evropskega proračuna, medtem ko kohezijske države vztrajajo vsaj pri 1,11 odstotka BND, kar je maja 2018 predlagala Evropska komisija. Evropski parlament pa zahteva še znatno več - 1,3 odstotka BND.

Na vprašanje, kje je manevrski prostor za kompromis, Šarec odgovarja, da bo kompromis seveda treba najti, a da se tudi neto plačnice morajo zavedati, da zmanjšanje proračuna, ki ga predlagajo, ne more dobro vplivati na razvoj EU ob vseh zadanih nalogah. "Ne moreš narediti več z manj," opozarja Šarec.

V Michelovi tiskovni službi pogovora s Šarcem niso želeli komentirati, saj da ne komunicirajo po vsakem srečanju. Michel se je od ponedeljka sestal s kar šestnajstimi voditelji. Prihodnji teden naj bi predstavil nov kompromisni predlog. 17. februarja bo izredni sestanek ministrov, 20. februarja pa izredni vrh.

O tem, kolikšne so možnosti za dogovor na februarskem vrhu, je Šarec dejal: "Dela se na tem, da bi dogovor bil." V Bruslju sicer prevladuje prepričanje, da dogovora ta mesec še ne bo.