Šarec glede hrvaškega prisluškovanja: Skrbi nas, če je to način delovanja v EU

Kot smo včeraj razkrili na našem portalu, naj bi bilo končno znano, kdo stoji za nezakonitim snemanjem nekdanjega slovenskega sodnika arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik. Prisluškovala naj bi jima hrvaška obveščevalna služba (SOA) oziroma hrvaški obveščevalec Davor Franić, ki je poznan tudi kot 'Mehanik Davor' iz afere novačenja salafistov za tihotapljenje orožja v BiH.

Na to se je danes po seji vlade odzval tudi premier Marjan Šarec. "Skrbi nas, če je to način delovanja v EU," je danes po seji vlade v zvezi z navedbami, da so slovenskemu sodniku in agentki med arbitražnim postopkom prisluškovali hrvaški obveščevalci, dejal predsednik vlade.

Šarec: Kar smo slišali je skrb vzbujajoče

"Ne bom konkreten, ker gre za sistem nacionalne varnosti in obveščevalne službe in ni modro preveč govoriti, a moram povedati, da je bil na seji vlade prisoten direktor Sove (Rajko Kozmelj - op.a.)," je dejal Šarec. Po njegovih besedah je Kozmelj članom vlade na zaprtem delu seje razložil situacijo širše na Balkanu, kot tudi podrobnosti glede prisluhov.

Šarec je ob tem dodal, da je bilo tisto, kar so slišali, zaskrbljujoče. "Po eni strani smo zadovoljni, ker obveščevalna služba dobro dela, po drugi strani nas lahko skrbi, če je to način delovanja znotraj EU in če je to odnos med državami, ki naj bile prijateljske," meni Šarec.

Premier je še poudaril, da je dejstvo, da je arbitražni postopek končan in da je bil pogoj za vstop Hrvaške v EU. "Zato nas tisto, kar smo danes izvedeli, ni navdalo z optimizmom, kar se tiče sosedskih odnosov," je dejal in dodal, da bo Slovenija še naprej delovala v evropskem duhu.

Hrvaška državna sekretarka za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu v Zagrebu Andreja Metelko Zgombić je danes zanikala trditve o vpletenosti hrvaških obveščevalcev v razkritje telefonskega pogovora med Sekolcem in Drenikovo. "Ne vem odkod slovenskem premierju takšne informacije," je povedala novinarjem po današnji seji hrvaške vlade.

Pojasnila je, da po izbruhu afere niso uspeli ugotoviti, kako je komunikacija med slovenskimi akterji arbitražnega postopka prispela v medije, ki so zgodbo objavili poleti leta 2015. Izpostavila je, da je najpomembneje, da so ti pogovori bili. S tem je Slovenija kompromitirala arbitražni sporazum, vztrajajo na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

Erjavec: Očitno so želeli ta postopek diskreditirati

Obrambni minister Karl Erjavec, ki je bil v času arbitražne afere vodja diplomacije, pa je po seji vlade novinarjem dejal, da je zadovoljen, da se je odkrilo kdo je prisluškoval. "Očitno so bile to hrvaške tajne službe, z interesom, ker je bilo očitno hrvaško vodstvo mnenja, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne bo ugodna, da bo Slovenija dobila prost dostop do odprtega morja in da bo dobila več kot polovico Piranskega zaliva. Očitno so želeli ta postopek diskreditirati," je dejal Erjavec.

Po njegovem mnenju so za objavo prisluhov takrat izbrali pravi trenutek, saj je bil v tujini, ko je ženo peljal na izlet ob 25. obletnici poroke. "Izkoristili so priložnost, da so takrat udarili s to novico," pravi Erjavec.

Poudaril je sicer, da tedanja slovenska agentka in sodnik sploh ne bi smela komunicirati, in to je tudi razlog, da je prišlo do prisluškovalne afere, zadovoljen pa je, da je Slovenija na sodišču v Haagu dokazala, da zadeva ne vpliva na končno odločitev in je do nje tudi prišlo. Ni pa želel komentirati, ali bo razkritje o tem, kdo je prisluškoval, Sloveniji v nadaljevanju kaj pomagalo, češ da je to stvar nadaljnjih postopkov.

Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Matej Tonin je medtem na pobudo poslanca SD in člana KNOVS Matjaža Nemca v zvezi s prisluškovanjem že predlagal razširitev seje komisije, ki bo prihodnjo sredo, s poročilom o prisluškovanju tujih obveščevalnih služb slovenskemu sodniku pri Stalnem arbitražnem sodišču za meddržavne spore Sekolcu in naši agentki na tem sodišču Drenikovi junija 2015. Na seji naj bi sicer govorili tudi o stanju na Zahodnem Balkanu ter porastu nezakonitih prehodov na schengenski meji.

Kako bo razkritje hrvaškega nezakonitega prisluškovanja izkoristila Slovenija?

Če kaj, potem so že tako hladni politični odnosi na ravni Slovenija-Hrvaška zdaj postali še hladnejši. Neuradno bo Slovenska stran o tem, da so v namen miniranja arbitražnega sporazuma nezakonito prisluškovali prav Hrvati, po diplomatskih poteh obvestila prav vse, ki v Bruslju kaj veljajo.

To razkritje hrvaškega delovanja bo slovenska stran nedvomno uporabila tudi kot dodaten 'kontra-argument' hrvaškemu odgovoru na slovensko tožbo pred sodiščem EU, saj vemo da Hrvati še vedno skušajo zavračati smiselnost tožbe in prepričati sodišče v Luksemburgu, da za to konkretno tožbo sploh ni pristojno.

Nenazadnje pa se tudi pričakuje, da bodo ta nova dejstva in ugotovitve še kako v prid seveda tudi organom pregona. Nacionalni preiskovalni urad bo najbrž tako hitreje lahko nadaljeval in zaključil s predkazenskim postopkom, ki je bil predlani sicer podan zoper neznanega storilca.

Spomnimo ...

Sekolec in Drenikova sta, potem ko so bili poleti leta 2015 razkriti prisluhi, odstopila, Hrvaška pa je sporočila, da je arbitražni postopek o meji s Slovenijo tako kompromitiran, da ne bo sprejela arbitražne razsodbe o meji. Kdo je prisluškoval Sekolcu in Drenikovi, doslej ni bilo znano, pojavljala pa so se ugibanja, da bi lahko za prisluhi stali nemški ali ameriški obveščevalci.