Levica odgovarja: Predsednik vlade zavaja

Predsednik vlade Marjan Šarec se je na družbenem omrežju Facebook odzval na dogajanje ob ukinjanju dodatka za delovno aktivnost. Obregnil se je tako ob ravnanje Levice kot tudi nekaterih v koaliciji. "Delamo za državo, ne zato, da bomo napenjali mišice, kdo se bo ljudem bolj prikupil," je zapisal premier.

Potem ko je v četrtek vlada potrdila davčni sveženj zakonov, odbor DZ za delo pa je na maratonski seji ob nasprotovanju Levice pozno ponoči podprl ukinitev dodatka za delovno aktivnost, so v Levici ocenili, da gre za "začetek konca" medsebojnega sodelovanja s koalicijo. K umiritvi razmer je v soboto pozval predsednik DZ in koalicijske SD Dejan Židan, ki je med drugim zapisal, da če ne bodo v naslednjih dneh vsi skupaj stopili korak nazaj in se umirjeno pogovorili za skupno mizo, po nepotrebnem ogrožajo to koalicijo in vlado, ki je za Slovenijo koristna.

"Poziv 'vzgojitelja' je bil naslovljen strankam koalicije in stranki, ki ni ne opozicija ne koalicija, Levici," je danes zapisal premier. Ob tem je spomnil, da so na četrtkovi seji štiri koalicijske stranke ukrepe ministrstva podpirale, SD in Levica pa ne. "Nato je Levica stranko LMŠ obtožila, da paktira s SDS, ne da bi karkoli preverila. Hkrati je pa v preteklosti sama nekajkrat glasovala enako kot SDS. Razumi, kdor more," je še dodal.

Ob očitkih o protisocialnem delovanju je spomnil, da je vlada ohranila višino denarne socialne pomoči in bo letos zanjo namenila približno 270 milijonov evrov, kar je 125 milijonov več, kot so namenili leta 2012, v času največje krize. Po drugi strani pa je bilo kriznega leta 2012 65.000 upravičencev do socialnih prejemkov, danes jih je 91.000.

Glede ukinitve dodatka za delovno aktivnost je pojasnil, da je cilj pristojnega ministrstva motivirati ljudi, da bi delali, ter hkrati bili polno pokojninsko in invalidsko zavarovani. Denarna socialna pomoč in dodatek za delovno aktivnost sta se nevarno približala minimalni plači in povzročila past neaktivnosti, je navedel.

Ob v javnosti izpostavljenem primeru matere prostovoljke je izpostavil, da so matere samohranilke upravičene do drugih socialnih transferjev (subvencija vrtca, subvencija malice, kosila, subvencija najemnine, oprostitev zdravstvenega zavarovanja, otroški dodatki, štipendije ...). Dobijo tudi preživnine od očetov, če je ti ne plačujejo, pa se materi preživnina izplača iz preživninskega sklada.

Očitek, da bo država na plečih revnih privarčevala 16 milijonov evrov, je zavrnil z navedbo, da jih bodo namenili za javna dela, da bodo nevladne organizacije in lokalne skupnosti te osebe zaposlile in jih primerno plačale. Prav tako bodo skupaj 90 milijonov, od tega je 60 milijonov evropskih sredstev, namenili še za druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

'Jaz tebi lahko vse, ti meni ne'

Šarec je danes še zapisal, da poslance Levice spoštuje, a jim očital, da ne želijo prevzemati funkcij in odgovornosti. "Delovanje po načelu 'jaz tebi lahko vse rečem, ti meni ne smeš, ker si minister, državni sekretar ali predsednik vlade, posledično pokvarjen in nezaupanja vreden' je zgrešeno," je prepričan Šarec.

Dotaknil se je tudi dogajanja v koaliciji: "Seveda pa je pred nami sprejemanje proračuna za leti 2020 in 2021, kjer pa nekateri v koaliciji že napenjajo elastiko. Mogoče bi bilo dobro kdaj prevzeti ministrski resor, ki bi ustrezal tem zahtevam in potem ne bi bilo razkoraka med interesi države in stranke, ki ji pripadajo."

Po Šarčevih besedah je stranka LMŠ korektna in ne vlaga dopolnil, kadar je tako dogovorjeno, in ji tudi ni v interesu, da vlada pade. Če pa se to slučajno zgodi in se sestavi drugačna vlada - dvomi namreč, da obstaja interes za predčasne volitve -, "se bo kdo drug moral vprašati, zakaj se je to zgodilo, ne mi".

Levica odgovarja: Kdor dela za socialno državo, je proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost

V Levici premierju očitajo zavajanje. Kot so zapisali v odzivu, Šarec v kontekstu ukinitve dodatka govori o prostovoljcih, medtem ko bo ukrep najbolj prizadel revne zaposlene, ki so sedaj prejemniki tega dodatka, in njihove družine. Med najbolj prizadetimi pa bodo enostarševske družine in družine, kjer je zaposlen samo en starš. Z bistveno nižjimi prihodki bo po njihovih navedbah moralo preživeti 10.000 gospodinjstev, med njimi več kot 1200 enostarševskih, od tega 6000 zaposlenih posameznikov in staršev.

Ukrepi na področju zaposlovanja, ki jih vladni predstavniki navajajo kot protiukrepe ukinitvi dodatka, po navedbah Levice ne veljajo za večino prejemnikov, ki so že zaposleni in že vključeni v trg dela. Za slednje tudi ne vzdrži navedba, da se jih bo z ukinitvijo dodatka motiviralo za delo, saj so že zaposleni. Premierju pa v Levici očitajo zavajanje tudi v delu, ko piše o drugih socialni transferjih. Kot poudarjajo, to ne spremeni dejstva, da bodo družine z revnimi zaposlenimi in družine, v katerih je zaposlen le en starš, imele manjšo denarno pomoč in manjšo skupno vrednost pomoči, ko se upoštevajo vsi socialni transferji.