Slovenija

Macron: Ukrajini moramo dovoliti napade na ruska oporišča

Bruselj, 28. 05. 2024 16.18 | Posodobljeno pred 19 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
STA, U.Z.
Komentarji
0

Slovenija Ukrajini ni nikoli postavljala pogojev glede uporabe orožja, ki ji ga je dobavila za njen boj proti ruski agresiji, je v luči razprav o omejitvah pri uporabi zahodnega orožja za ukrajinske napade na rusko ozemlje v Bruslju povedal obrambni minister Marjan Šarec. Obrambni ministri članic EU sicer niso dosegli preboja v pogovorih o finančnih sredstvih v višini več milijard evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Macron pa meni, da je treba Ukrajini dovoliti napade na ruska oporišča.

Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se na današnjem srečanju na gradu Meseberg zavzela za okrepitev pomoči Ukrajini. Scholz je pojasnil, da Zahod še naprej preučuje možnost uporabe prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. "Ukrajini želimo omogočiti dostop do dodatne pomoči, da bo lahko zanesljivo zagotavljala lastno obrambo in tako okrepila varnost celotne Evrope," je dodal na skupni novinarski konferenci.

Finančni ministri skupine G7 so namreč že konec maja na srečanju v Stresi na severu Italije poročali o napredku v razpravi o uporabi prihodkov od ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, a dogovora o tem za zdaj še niso dosegli. Upajo, da jim bo konkreten predlog uspelo sestaviti do vrha skupine, ki bo med 13. in 15. junijem v Apuliji.

Macron je medtem na srečanju poudaril, da bi Kijev moral imeti možnost uporabe orožja zahodnih držav za napade na vojaške baze v Rusiji, iz katerih ruska vojska izvaja raketne napade na Ukrajino. "Menimo, da bi jim morali dovoliti, da nevtralizirajo vojaške baze, od koder se izstreljujejo rakete, od koder napadajo Ukrajino," je dejal. Ob tem je opozoril, da Kijevu ne bi smeli dovoliti, da napada druge cilje v Rusiji.

Scholz je ob tem izpostavil, da mora Kijev pri uporabi orožja, ki so mu ga dobavile ZDA, Francija in Nemčija, spoštovati mednarodno pravo. "To se je v praksi doslej dobro obneslo in se bo zagotovo obneslo tudi v prihodnje," je dodal.

Emmanuel Macron
Emmanuel Macron FOTO: AP

EU brez preboja v pogovorih o sredstvih za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini

Obrambni ministri članic EU sicer danes niso dosegli preboja v pogovorih o finančnih sredstvih v višini več milijard evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je po zasedanju povedal, da sedem zakonodajnih besedil, ki bi omogočila sprostitev okoli 6,6 milijarde evrov za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF), še vedno čaka na potrditev na Svetu EU. To med drugim vključuje podlago za pet milijard evrov vreden posebni sklad za podporo Kijevu, pri kateri imajo po neuradnih informacijah poleg Madžarske, ki velja za najglasnejšo nasprotnico vojaške pomoči Ukrajini, zadržke še nekatere druge članice.

"Tu ne gre zgolj za teoretično razpravo, vsaka zamuda pri zagotavljanju vojaške podpore pomeni posledice v resničnem življenju. Te posledice se merijo v človeških življenjih, škodi na infrastrukturi in ukrajinskih izgubah na bojišču," je še povedal o blokadi sredstev iz instrumenta, ki ni del evropskega proračuna.

Macron je na novinarski konferenci ponovil, da priznanje Palestine ni več tabu tema. Izkazal je naklonjenost francoskemu priznanju Palestine, ob tem pa dodal, da bi do priznanja moralo priti ob pravem času. Hkrati je naznanil, da se bo prihodnji teden ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Franciji udeležil slovesnosti ob 80. obletnici dneva D.

Zasedanja obrambnih ministrov se je udeležil tudi Stoltenberg, ki je zahodne zaveznice pozval, naj znova razmislijo o omejitvah, da Ukrajina njihovega orožja ne sme uporabiti za napade na rusko ozemlje. 

Kot je po srečanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije, je to v pristojnosti držav članic, ki jih nihče ne more prisiliti v odpravo omejitev. Nekatere so si sicer v zadnjih tednih premislile in zdaj Ukrajini dovolijo uporabo orožja za napade na vojaške tarče v Rusiji, je dejal. Koliko je takšnih držav, ni mogel povedati.

Vse bolj pa se medtem nakazuje soglasje članic za nadaljevanje evropske misije urjenja ukrajinskih vojakov, v okviru katere so članice od novembra 2022 na evropskih tleh izurile več kot 50.000 vojakov. Borrell upa, da bo ta številka do konca poletja dosegla 60.000. Vse več članic se po njegovih besedah strinja, da bi to število še povečali, a še ni soglasja.

"Razpravljali smo tudi o tem, da bi del urjenja izvajali v Ukrajini, vendar o tem ni enotnega evropskega stališča," je povedal.

Razpravo o pošiljanju vojaških inštruktorjev v Ukrajino je sicer konec februarja sprožil francoski predsednik Macron, ki ni izključil možnosti napotitve sil v to državo, ki se že več kot dve leti sooča z rusko agresijo. Velika večina zaveznic je to zavrnila.

Šarec: Slovenija je Ukrajini darovala veliko orožja, nikoli pa ni nič pogojevala

"Slovenija je darovala veliko vrst orožja, nismo pa nikoli ničesar pogojevali. Gre za pravico naroda do samoobrambe in naša prva skrb je vedno bila, da pomagamo pri tej obrambi," je v izjavi za novinarje po današnjem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju povedal Marjan Šarec.

Ukrajina ima po njegovih besedah popolnoma legitimno pravico, da se brani. Vsak narod na svetu ima namreč pravico živeti tako, kot si želi. "In nihče ne sme kratiti te pravice ne Palestincem ne Ukrajincem in ne kateremukoli drugemu narodu," je poudaril.

Dodal je, da se sicer vprašanje omejitev uporabe zahodnega orožja za napade Kijeva na rusko ozemlje nanaša predvsem na tiste države članice, ki so Ukrajini pomagale z bolj zmogljivimi sistemi ofenzivne narave, ki bi teoretično gledano lahko delovali tudi na ruskem ozemlju. Dodal je, da danes niso sprejemali nobenih odločitev, saj je to v pristojnosti posameznih držav.

Marjan Šarec
Marjan Šarec FOTO: AP

Obrambni ministri EU so o tem razpravljali, potem ko je generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg zahodne zaveznice v ponedeljek pozval k ponovnemu premisleku o omejitvah, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega orožja za napade na Rusijo.

Stoltenberg je danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudaril, da pravica do samoobrambe vključuje tudi napade na legitimne vojaške tarče v Rusiji. To je še posebej relevantno zdaj, ko se najhujši spopadi odvijajo v regiji Harkov v bližini ukrajinsko-ruske meje, je dodal. Pojasnil je, da nekatere zahodne države niso postavile nobenih omejitev, druge pa so jih. Pri omejitvah med drugim vztraja Nemčija, glede uporabe ameriškega orožja za napade na rusko ozemlje pa naj bi bil po poročanju tujih medijev zadržan tudi predsednik ZDA Joe Biden.

Šarec je sicer v izjavi po zasedanju zagotovil, da bo Slovenija Ukrajince podpirala, dokler bodo imeli voljo, da se branijo. Po njegovih besedah je t. i. varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino, o katerem sta sredi meseca govorila ukrajinski predsednik in slovenski premier Robert Golob, še v pripravi. Kot je povedal Šarec, poleg sodelovanja na varnostnem področju predvideva še humanitarno, finančno, civilno, trgovinsko in gospodarsko podporo Ukrajini, pa tudi sprejemanje razseljenih oseb in podporo reformam. Ključnega pomena je še podpora okrevanju in obnovi države po koncu vojne. Kdaj bi lahko državi podpisali sporazum, ni želel ugibati, saj usklajevanja še potekajo.

Na zasedanju v Bruslju je minister podprl tudi vsa prizadevanja za krepitev obrambne pripravljenosti EU in zmogljivosti evropske obrambne industrije. Pri tem je treba po mnenju Slovenije posebno pozornost nameniti malim in srednje velikim podjetjem, je povedal. Izpostavil je še, da ministrstvo posebno pozornost namenja raziskovalni dejavnosti na področju obrambe. Potem ko so leta 2022 za raziskave in razvoj namenili dva milijona evrov, so se lani ta sredstva povečala na nekaj manj kot 13 milijonov, letos pa bodo znašala 23 milijonov evrov.

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni