Šarec ostro nad ostrejše kreditne pogoje. Kreditno onesposobljenih bo več kot 300.000 ljudi

Banka Slovenije bo s 1. novembrom precej zaostrila pogoje, pod katerimi lahko banke podeljujejo potrošniške kredite. Na to se je odzval tudi premier Marjan Šarec.

'Mladi in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja'

Kot opozarja Šarec, "gre zagotovo za premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi in konec koncev tudi države, saj bodo ti ukrepi znižali tudi potrošnjo, kar se nam bo poznalo tudi na gospodarski rasti, ki bo zaradi slabo domišljenega ukrepa nižja. Na tem mestu je zagotovo vprašanje, ali si pristojni na Banki Slovenije želijo novo recesijo? Si želijo, da se ljudem življenjski standard še bolj zniža?"

'Pri pripravi ukrepov bi morali biti bolj človeški in realni'

"Razumem, da morajo biti ukrepi Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva usmerjeni v zniževanje tveganj pri poslovanju bank in k ohranjanju finančne stabilnosti v državi in zaupanju potrošnikov v bančni sektor. Razumem tudi pomisleke bank, saj te od kreditov živijo. Vem tudi, da je Banka Slovenije banke že dalj čas pozivala, da naj se samo omejijo pri dajanju potrošniških kreditov. Vendar pa bi morali biti pri pripravi ukrepov bolj človeški in realni," je prepričan Šarec.

Kot je dodal Šarec, je "Banka Slovenije pri svojem delu samostojna, neodvisno in samostojno spremlja poslovanje bank, identificira morebitna tveganja in izreka ukrepe, za katere oceni, da so potrebni in znižujejo tveganja pri poslovanju bank. Vendar bi se morali ukrepi pripraviti veliko bolj domišljeno in ob upoštevanju vseh dejavnikov in deležnikov in nikakor ne enostransko, kot so zdaj, brez upoštevanja realnega stanja. Najlažje je omejiti dostop do kreditov in se izgovarjati na finančno stabilnost. Gre za pretirano omejevalno naravo enostranskega ukrepa, brez strokovne razprave in brez iskanja prave rešitve. Tu se vidi, da zaposleni na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi."

Pozval bo k boljši rešitvi

Kot je napovedal, bo predstavnike ZBS pozval, "da na sestanku, ki so ga sklicali 15. novembra s ključnimi deležniki na temo kreditiranja prebivalstva, še enkrat premislijo in najdejo boljšo rešitev, ki bo po eni strani delovala v dobrobit vseh ljudi in hkrati zagotavljala finančno stabilnost. Tako Banka Slovenije kot banke bi morale, vsaka na svoji strani, narediti korak nazaj in skupaj pripraviti ukrepe, ki bodo temeljili na realnih predpostavkah in realnem življenju.''

Han: Podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov prevzemali nerazumna tveganja

Na finančnega ministra Andreja Bertonclja je danes v zvezi z zaostritvijo kreditiranja poslansko vprašanje naslovil tudi Matjaž Han. 

"Vsekakor lahko razumemo škodljive posledice, ki jih imajo prekomerna kreditna tveganja na prebivalstvo, na gospodarstvo in na celoten bančni sistem. Kaj se lahko zgodi, če tveganja niso obvladovana, nam je jasno pokazala zadnja globalna finančna kriza. Obseg drugorazrednih (t. i. 'subprime') kreditov v ZDA, na katerega so finančne ustanove špekulativno vezale svoje izvedene finančne inštrumente, je bil prva domina v verigi, ki je ob podiranju skoraj dotolkla svetovno gospodarstvo in standard prebivalstva razvitega sveta za več kot desetletje prepustila recesiji in stagnaciji. Toda, spoštovani minister, krize niso povzročili ljudje, ki bi brezbrižno najemali potrošniška posojila. So pa vzroki za njen začetek tesno povezani s prizadevanji bank in kreditodajalcev – ne potrošnikov! – da bi zaobšli stroga pravila kreditiranja."

'Začetek krize povezan s pretiranim zadolževanjem podjetij, in ne prebivalstva'

Kot je poudaril Han: "Tudi na evropskih tleh oz. v Sloveniji je bil začetek krize povezan s pretiranim in visoko tveganim zadolževanjem – a ne prebivalstva in potrošnikov, temveč podjetij in njihovih lastnikov, ki so tvegana in slabo zavarovana posojila najemali za tržne špekulacije. Banke in druge finančne ustanove teh tveganj niso blažile, temveč so v želji po večjem dobičku kreditojemalce aktivno spodbujale k prevzemanju previsokih tveganj. Ko so se njihova kritja izkazala za nezadostna, pa so morale nastale luknje pokriti države oz. ti isti prebivalci in potrošniki, katerim se danes še dodatno omejuje dostop do običajnih kreditov. Zadnjo krizo so torej povzročile neodgovorne banke, pohlepni lastniki-kreditojemalci in brezbrižen regulator; pred novo pa naj bi se – že spet! – branili z omejevanjem kreditov ljudem, ki imajo mnogo premalo, da bi si svojimi skromnimi sredstvi lahko privoščili špekulacije; zlasti ne takih, ki bi lahko ogrozile stabilnost bančnega sistema."

Kot je dejal: "S pomočjo potrošniških kreditov mnogi poskrbijo za nujna hišna popravila, za nakupe kurjave, šolskih potrebščin, za zdravstvene storitve ali pa preprosto za premostitveno uravnavanje svoje osebne likvidnosti. Glede na izračune, ki so te dni zaokrožili v javnosti, se zdi, da bo veliki večini prebivalstva močno otežen dostop do kreditnega trga, s tem pa jim bo tudi odvzeta možnost, da s kreditom pomagajo sebi in svojim bližnjim. Ob tem naj ponovno poudarimo, da nobeni primerjalni mednarodni podatki ne kažejo, da bi potrošniki pri najemanju kreditov vedoč prevzemali nerazumna tveganja. Prav nasprotno, vse raziskave kažejo na to, da prav mali kreditojemalci bankam najbolj vestno poravnavajo svoje kreditne obveznosti. Ob tem pa zadnje letno poročilo Banke Slovenije za leto 2018 navaja, da ostajajo kreditna tveganja znižana, brez tendence sprememb. Edino povišano tveganje, ki ga izpostavlja Banka Slovenije, je povezano s trgom nepremičnin, kjer pa problem znova niso dana posojila, temveč skokovita rast cen nepremičnin. To nezdravo rast pa po našem vedenju poganja vse kaj drugega kot dostopnost posojil za ljudi z nizkimi in povprečnimi dohodki."

Dodal je: "Zavedam se pomena neodvisnega delovanja in ukrepanja bančnega regulatorja. Kot minister za finance pa imate tudi odgovornost do ljudi, katerih finančni položaj se bo z uveljavitvijo tega ukrepa poslabšal. Zato vam predlagam, da od Banke Slovenije pridobite pojasnila za sprejete ukrepe in da na seji sveta Banke Slovenije, ki se je lahko udeležite brez pravice glasovanja, predlagate – ob upoštevanju in razumevanju neodvisnosti centralne banke – pripravo ocene sorazmernosti tega ukrepa oziroma njegovo omilitev, če se izkaže, da je prekomeren glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje."