Avstrijski kancler Wolgfang Schüssel je popoldne v Državnem svetu predaval o odnosih med državama v luči skupne prihodnosti v Evropski uniji. Čas je, da prerastemo prepire, ki so nas delili skozi zgodovino, je rekel Schüssel ter zatrdil, da zadnja dogajanja v vrhu znotraj Haiderjeve koalicijske stranke Svobodnjakov nikakor ne morejo zamajati vladne naveze.
Na vprašanje o spoštovanju odločitve avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov, je Schüssel odgovoril, da je avstrijska vlada dobila leto dni časa, v katerem mora najti najbolj ustrezno rešitev. Kancler je poudaril, da so napisi pomembni, še zdaleč pa ne najtežje vprašanje v Avstriji, kot je pojasnil, ne za Slovence v Avstriji, ne za tam živeče Hrvate in Madžare.
Haiderjeva stranka je zbrala več kot 900 tisoč podpisov za avstrijski veto na vstop Češke v EU, če uradna Praga ne bo zaprla nuklearke Temelin. Glede slovenske nuklearke Krško, pa je Schüssel, pojasnil, da ni strahu, ker se je slovenske vlada pozitivno odzvala na avstrijsko zaskrbljenost.
Schüssel na pogovorih z Drnovškom
Avstrijski kancler Schüssel je na pogovorih s premierom Drnovškom poudaril, da je Slovenija ena najbolj kvalificiranih kandidatk za vstop v EU. Po Schüsslovih besedah naj bi postali člani leta 2004, najkasneje 2005.
Tema pogovorov so bili predvsem dvostranski odnosi med državama, mednarodna vprašanja ter vstop Slovenije v EU. Kot je pred obiskom Schüssla v Ljubljani povedala avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero Waldner, Avstrija Sloveniji ne bo postavljala pogojev pri vstopanju v EU.
Med odprtimi vprašanji sicer ostaja zaplet z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem. Kot je povedal Schüssel, bodo v Avstriji seveda spoštovali razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča, vendar pa bodo najprej počakali na rezultate popisa prebivalstva, ki naj bi bili znani najkasneje v začetku aprila, nato pa bo sklical konferenco o konsenzu, na katero bodo vabljeni predstavniki političnih strank, pa tudi slovenske manjšine.
Kancler Schüssel se je sicer ponovno izognil komentiranju delovanja koroškega deželnega glavarja Heiderja. Zaradi njegovega delovanja po Schüsslovih besedah ugled Avstrije v tujini ne trpi, tovrstne trditve pa označil za medijske špekulacije.
Premiera sta tudi pozdravila ratifikacijo dvostranskega sporazuma o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti v parlamentih obeh držav, pohvalila pa sta tudi odlično gospodarsko sodelovanje. Avstrija je namreč največji tuji investitor v Sloveniji, ta pa je za Avstrijo velikega gospodarskega pomena, saj vanjo izvozi več kot npr. v Rusijo, blagovna menjava pa je večja kot npr. z Belgijo ali Poljsko, je opozoril Schüssel.
Vprašanje Avnoja in denacionalizacije
Da ju ne bi več obremenjevala preteklost, sta se Slovenija in Avstrija dogovorili za sklic konference pravnikov in zgodovinarjev, sta spomnila premiera. Sicer je Schüssel kot skupni cilj navedel tudi željo, da bi pospešili reševanje "nekaj deset" še odprtih postopkov denacionalizacije z namenom, da bi dosegli "pravično" rešitev. Vprašanje denacionalizacije in avnojskih sklepov po besedah avstrijskega kanclerja še naprej ostaja tema, vendar na dvostranski ravni, pri njegovem reševanju pa je prišlo do vidnega napredka. Premier Drnovšek je ob tem opozoril, da kakršnokoli pogojevanje ne more biti temelj za partnerske odnose, po njegovih besedah pa sta obe državi zainteresirani, da odprta vprašanja rešujeta z dialogom.
Sicer je Schüssel poudaril, da je Slovenija ena najbolj kvalificiranih kandidatk za vstop v Evropsko unijo, ki bo leta 2004, najkasneje pa 2005, postala članica povezave, v razširjeni uniji pa bo postalo pomembno regionalno partnerstvo po modelu držav Beneluksa, ki bo malim in srednje velikim državam omogočilo, da se bo njihov glas bolje slišal.
Schüssla je popoldne sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan, na pogovorih pa se je srečal še s predsednikom parlamenta Borutom Pahorjem.