Schüsslov osnutek pomanjkljiv

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je avstrijskemu kanclerju Wolfgangu Schüsslu uradno podal stališče glede njegovega osnutka uredbe za dvojezično topografijo na avstrijskem Koroškem. NSKS je pripravljen za soglasje, če se v uredbi popravijo nekatere "pomanjkljivosti" in se zagotovi možnost, da se dvojezične krajevne table postavijo v več kot sedaj predvidenih 158 krajih. To možnost bi bilo treba povezati z ustanovitvijo javnopravnega predstavništva slovenske manjšine.

Schüssel je 11. maja predstavil osnutek nove uredbe za dvojezično topografijo na avstrijskem Koroškem, ki je potrebna, potem ko je avstrijsko ustavno sodišče v svojih odločbah iz let 2001 in 2005 razveljavilo dele avstrijskega zakona o narodnih skupnostih glede krajevnih napisov. Osnutek uredbe je še do 7. junija v postopku presoje, do tedaj je mogoče podati stališče do njega.

Pomanjkljiv seznam krajev

NSKS v svojem uradnem stališču ugotavlja, da osnutek topografske uredbe ne upošteva številnih krajev na avstrijskem Koroškem, ki bi morali v skladu z obema odločbama avstrijskega ustavnega sodišča imeti dvojezične krajevne table, saj imajo več kot deset odstotkov slovensko govorečega prebivalstva. Takih krajev naj bi bilo po zadnjih popisih prebivalstva iz let 1991 in 2001 v Avstriji 293, kar je bistveno več od v uredbi predvidenih 158.

NSKS posebej opozarja na dejstvo, da na seznamu kanclerjeve uredbe manjka nekaj krajev, za katere že teče postopek na avstrijskem ustavnem sodišču za dvojezične krajevne table. Če bi ustavno sodišče ostalo pri svojem razsojanju, bi to utegnilo pomeniti, da bi bila Schüusslova uredba že kmalu spet razveljavljena. Kot je zapisal NSKS v svojem stališču, je na ustavnem sodišču sedaj okoli 20 pritožb, prav toliko pa naj bi jih bilo na nižjih sodnih ravneh.

Posebej problematično je za NSKS tudi pomanjkanje krajev iz občine Rožek v Schüsslovi uredbi. V njej je namreč že od leta 1977 slovenščina pripuščena kot uradni jezik. Po judikaturi avstrijskega ustavnega sodišča pa "gre pri območju uradnega jezika in pri območju topografije za eno in isto območje", menijo pri NSKS.

Table je treba postaviti do junija 2008

Za NSKS je tudi nesprejemljivo, da naj bi nova topografska uredba začela veljati 1. julija letos, vendar je za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel predviden rok do 31. decembra 2009. S tem naj bi se namreč Avstrijska državna pogodba (ADP), katere 7. člen je temelj pravice do dvojezične topografije, razveljavila za tri leta. NSKS za to predlaga jasen časovni načrt za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel in rok do konca junija 2008. S tem bi se lahko preprečilo, da bi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel postalo predmet volilnega boja za deželnozborske in občinske volitve leta 2009 na avstrijskem Koroškem.

NSKS tudi odločno nasprotuje formulaciji v osnutku uredbe, da bi se v obdobju do konca leta 2009 "lahko izvedli ukrepi, ki bi podprli pripravljenost med prizadetim prebivalstvom in omogočili širok proces za oblikovanje mnenja". Kot opozarjajo pri NSKS, bi topografska uredba s tem bila edini zakonski predpis, ki bi izrecno potreboval ukrepe za sprejetje, kar je pravno brezpredmetno. Zato NSKS zahteva črtanje tega določila.

Obenem bi bilo treba črtati določilo, da krajevnih tabel ni treba namestiti, če naselje nima zazidanega območja v smislu avstrijskega zakona o cestnem prometu. To naj bi namreč bilo v "očitnem nasprotju" z določili 7. člena ADP.

NSKS pa je pripravljen privoliti v kompromisno rešitev, če se popravijo "pomanjkljivosti" v Schüsslovem osnutku uredbe in se vključi določilo, da lahko "pet odstotkov prebivalstva posameznega kraja pri predstavništvu slovenske narodne skupnosti (javnopravno predstavništvo) zaprosi za dvojezičen topografski napis oz. označbo svojega kraja".

To predstavništvo bi nato to prošnjo predložilo avstrijski vladi, ki bi ji morala v roku enega leta ugoditi ali pa jo zavrniti. V slednjem primeru naj bi bile dopustne pritožbe na ustavnem sodišču. Ta določila pa naj bi začela veljati skupaj z ustanovitvijo javnopravnega zastopstva slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

V tem primeru bi NSKS bil pripravljen, da z avstrijskega ustavnega sodišča umakne vse svoje pritožbe za dodatne dvojezične krajevne napise, še piše v uradnem stališču NSKS do Schüsslovega osnutka topografske uredbe.