Dogodki v zadnjem obdobju po mnenju SD in Levice kažejo na nevarno zaostrovanje političnega prostora. Državne proslave, ki bi morale biti prostor spomina, spoštovanja in državotvornosti, so bile zaznamovane z žvižgi, žaljivimi vzkliki in neprimernim vedenjem do najvišje predstavnice države. "Takšna ravnanja presegajo meje legitimne kritike in pomenijo zdrs politične kulture na raven, ki ne pritiče demokratični družbi," so zapisali v javnem pismu.
Še bolj zaskrbljujoči pa so po mnenju poslancev omenjenih strank sistematični poskusi politične diskreditacije institucije predsednika republike, ki se kažejo v širjenju neutemeljenih obtožb, ustvarjanju političnih konstrukcij brez dokazne podlage. "Nedavni pozivi k omejitvi dostopa predsednice republike do varnostnih in obveščevalnih informacij ter namigovanja o domnevnih povezavah s tujimi obveščevalnimi strukturami niso le politično neodgovorni, temveč predstavljajo neposreden poseg v ustavno ureditev države," so poudarili.
Institucija predsednika republike v obravnavanih primerih ni vir problema, menijo, temveč je postala tarča političnih napadov, ki služijo preusmerjanju pozornosti od dejanskih kršitev in odgovornosti. "Medtem ko imamo konkretne, preverljive primere kršitev ustave, zakonodaje in pravic v državnem zboru, se javni prostor preplavlja z neutemeljenimi obtožbami in političnimi konstrukti, usmerjenimi proti predsednici republike," so zapisali.
Po svojem ustavnem položaju je ta funkcija več kot le ena izmed vej oblasti, so poudarili. Je simbol enotnosti države, garant ustavnega ravnotežja in moralna avtoriteta, ki mora v času političnih napetosti delovati povezovalno. "Njena legitimnost izhaja neposredno iz ljudstva, kar tej instituciji daje posebno težo in odgovornost," so zapisali.
Politične akterje so v pismu pozvali k odgovornemu ravnanju, k spoštovanju ustavnega reda in vrnitvi k politični kulturi, ki temelji na argumentirani razpravi. Javnost pa so pozvali, naj ne nasedajo poskusom manipulacij in naj razlikuje med legitimno kritiko nosilcev javnih funkcij ter njihovim načrtnim spodkopavanjem.
"V času, ko se demokratični temelji preizkušajo, je naša dolžnost, da jih branimo. Ne zaradi politike, temveč zaradi države. Ne zaradi posameznikov, temveč zaradi naše skupne prihodnosti," so še poudarili.
V Gibanju Svoboda se pismu podpore niso pridružili
V SD in Levici so k javnemu pismu podpore povabili tudi največjo opozicijski stranko Gibanje Svoboda, a se v slednji za ta korak niso odločili. Kot je pojasnil vodja strankinih poslancev Borut Sajovic, za to niso videli potrebe, saj so podporo predsednici že izrazili "odločno in jasno". "Ni vsebinskega razhajanja, prvi smo povedali isto vsebino. Meni se zdi prav, da se našemu odzivu pridružujeta tudi opozicijski partnerici," je dejal v izjavi v DZ. Kot je zatrdil, je tudi sodelovanje med opozicijskimi strankami vzorno.
Obenem je zanikal, da bi njihova odločitev sledila v preteklem mandatu večkrat zaostrenim odnosom med predsednico republike in nekdanjim premierjem in predsednikom Svobode Robertom Golobom. "Ravno nasprotno, predsednik je podprl predsednico države, jasno, odločno, osebno in v imenu stranke. Kot je treba, hitro in učinkovito, ko je bilo to aktualno," je še dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.