20°C

Opozicija z novelo zakona rešuje 'še eno krivico delavskega razreda'

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
AVTOR
Urša Zupan /
KOMENTARJI
80
Poslanske skupine SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP v zakonodajno proceduro vlagajo novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagajo spremembo sedmega odstavka 31. člena tako, da bo na novo določil najnižjo višino denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, v višini 60 odstotkov minimalne plače. "Res je, da ne bo na boljšem na milijone, tisoče ali stotine ljudi, vendar je vsakih deset ljudi, ki jim pomagamo, vrednih našega truda," pravi Židan.

Opozicija s predlogom spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) želi zagotoviti višjo socialno varnost zavarovancem, pri katerih se kot osnovo za odmero denarnega nadomestila za bolniško odsotnost uporablja zajamčeno plačo. Predlaga spremembo sedmega odstavka 31. člena tako, da bo na novo določil najnižjo višino denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, v višini 60 odstotkov minimalne plače. 

Predlagatelji sprememb zato uvajajo postulat 60 odstotkov minimalne plače za tiste, ki ne morejo pokazati svoje plače.
Predlagatelji sprememb zato uvajajo postulat 60 odstotkov minimalne plače za tiste, ki ne morejo pokazati svoje plače.FOTO: iStock

S predlagano spremembo ostajajo temeljna načela, na katerih ta temelji, nespremenjena, zagotavljajo podpisniki. "Celo več – s predlogom zakona o spremembi ZZVZZ-ja se krepi načelo socialne pravičnosti, saj menimo, da je trenutna ureditev v zvezi z zakonskim določilom o najnižjem denarnem nadomestilu za začasno odsotnost od dela, ki ga prejme zavarovanec, socialno nepravična," so zapisali v utemeljitvi predloga. 

'Vsakih deset ljudi, ki jim pomagamo, je vrednih našega truda'

Kot je na novinarski konferenci povedal Dejan Židan iz SD, s 43 podpisi poslank in poslancev vlagajo predlog za spremembo zakona, da rešijo "še eno krivico, ki se dogaja sicer majhni skupini ljudi, ki pa je doslej nihče ni želel odpraviti". 

 

"Če človek zboli, ima pravico do bolniške. Če zboli do 30 dni, zadevo rešuje Zakon o delovnih razmerjih. Če pa je bolezen daljša od 30 dni, je odmera zapisana v ZZVZZ po 70, 80, 90 ali 100 odstotkov, odvisno od kriterija. Iz starih časov pa obstaja še ena točka, ki govori, da v kolikor delavec zaradi nevestnega delodajalca ne more dokazati, kakšno plačo je imel, se mu odmeri zajamčena plača."  Težava je v tem, je pojasnil, da je bila zajamčena plača v Sloveniji uzakonjena leta 1990, leta 2006 pa jo je zamenjala minimalna plača in takrat se je tudi zadnjič uskladila. 

"Leta 2000, na primer, je bila vrednost zajamčene plače 237, minimalne pa 500 evrov. Od takrat se zajamčena plača ni nikoli več usklajevala. Minimalna je pa seveda rasla, do danes že za 96 odstotkov, kar je tudi pravilno. Zato so tisti, ki so obravnavani, da dobijo bolniško po zajamčeni plači, v nemogočem položaju. To vsi vedo – na to je pred leti opozoril varuh človekovih pravic, to ve pristojno ministrstvo, ki je že dvakrat naznanilo, da bo to spremenilo, a se to ni zgodilo."  

Predlagatelji sprememb zato uvajajo postulat 60 odstotkov minimalne plače za tiste, ki ne morejo pokazati svoje plače in s tem na nek način ohranjajo celo malo izboljšano razmerje iz leta 2006. "Res je, da na ta način ne bo na boljšem na milijone, na tisoče ali stotine ljudi, vendar je vsakih deset ljudi, ki jim pomagamo, vrednih našega truda. Zato sem vesel, da je to skupna aktivnost poslancev opozicije in že vnaprej vabim koalicijo in stranke, ki jo podpirajo, da ta koristen zakon podprejo," je pozval. 

Dejan Židan pravi, da je pomemben vsak človek, ki mu lahko pomagajo.
Dejan Židan pravi, da je pomemben vsak človek, ki mu lahko pomagajo.FOTO: POP TV

Jože Lenart iz LMŠ je dodal, da novelo zakona sopodpisujejo z odprtimi rokami. "Gre za načeloma majhen, a toliko bolj pomemben korak. Tej skupini mora biti dana možnost, da preživi. Že tako ali tako so ti ljudje v stiski, ker imajo zdravstvene težave, da poleg tega nimajo dovolj za preživetje, pa je nujno, da se to odpravi. Zajamčena plača je bila prej temelj temu, nadomestilo pa je znašalo komaj 237 evrov. Lahko si zamislimo, kako naj človek s tem preživi," je dejal in dodal, da je zadnji čas, da se ta krivica odpravi.

Gre za manj zahtevno dopolnitev zakona, zato na podlagi prvega odstavka 142. člena Poslovnika DZ predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku.

Miha Kordiš iz Levice pa je povedal, da se z veseljem pridružujejo pobudi, da se odpravi "še eno od krivic delavskega razreda". "Naše družbe ne živijo menedžerji, živijo jo delavci in delavke, kot se je to še posebej izrazito izkazalo v epidemiji. Pa je kljub temu delavski razred v Sloveniji deležen šikaniranja, mobinga, slabih plač itd., godi se mu ena krivica za drugo. Posledica tega je, da je vsled določenih malomarnih delodajalcev kakšen delavec nesposoben izkazati osnovo, od katere naj se mu odmeri bolniško nadomestilo. In kako ukrepa država? Na podlagi določb v ZZVZZ zakonu mu odmeri to nadomestilo od t. i. zajamčene plače. Gre za nek praktično preživet inštitut, ki je postavljen na 237 evrov, a pravično bi bilo, da se takemu delavcu odmeri nadomestilo od minimalne plače, to je 736 neto evrov."

 

Predlog zakona po besedah predlagateljev ne bo imel finančnih posledic za državni proračun, se bodo pa povečali izdatki ZZZS za izplačilo bolniških nadomestil. 

Kot primer so navedli, da je v letu 2020 nadomestilo v višini zajamčene plače prejemalo 107 oseb. Povprečno število delovnih dni v breme ZZZS na zavarovano osebo, ki je prejemala bolniško nadomestilo v višini zajamčene plače, pa je znašalo 56,90 dneva. Glede na to, da je velika večina zavarovancev, ki se jim bolniško nadomestilo izplača v višini zajamčene plače, t. i. kmečkih zavarovancev, ki so bili oz. so zavarovani od osnove v višini zajamčene plače v letu osnove za odmero nadomestila in bodo po novem predlogu še naprej prejemali bolniško nadomestilo v višini osnove, po kateri so zavarovani, ocenjujejo, da bodo finančne posledice predloga znašale 500.000 evrov. 

Predlog zakona tudi ne bo imel finančnih posledic na druga javnofinančna sredstva.