Po današnjem sestanku z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom je bil vodja poslanske skupine opozicijske SD Miran Potrč do besedila sprememb in dopolnitev referendumske zakonodaje precej kritičen. Kar so pripravili v okviru vladajoče koalicije, je po njegovi oceni degradacija referenduma. Predlog, kakršen je, tako v poslanski skupini SD ne bi mogel doživeti podpore.
Prevelike zahteve koalicije
Po Potrčevih navedbah vladajoča koalicija predlaga, da se predhodni zakonodajni referendum v celoti ukine, pa tudi da se bistveno zaostri možnost predlaganja zakonodajnega referenduma; število podpisov volivk in volivcev, potrebnih za začetek postopka zbiranja 40.000 podpisov podpore volivk in volivcev za referendumsko zahtevo, se namreč dviguje s 1000 na 5000. V tednu dni, kolikor je predvideni rok, pa bodo takšno število lahko zbrale le res organizirane civilnodružbene iniciative ali etablirane stranke, pri tem opozarja Potrč.
Kritičen je tudi do podaljševanja roka za izvedbo referenduma. Predlagano je namreč, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 in ne več kakor leto dni. To naj bi bil prispevek k racionalizaciji, vendar pa Potrč nasprotno meni, da gre za prispevek "k močni krepitvi oblasti vladajoče koalicije, ki lahko presoja, kdaj bo državljankam in državljanom dovolila izvesti referendum".
Poleg tega se po njegovih besedah povečujejo nekatere pristojnosti predsednika državnega zbora za odločanje o tem, ali je pobuda ustrezno vložena in ali je vsebinsko ustrezno oblikovana. Potrč dodaja, da to samo po sebi niti ni slabo, če bi bile določbe dovolj precizne in bi bile hkrati dane tudi možnosti pritožbe zoper morebitne enostranske odločitve predsednika državnega zbora.
Če bodo vsi ti predlogi uveljavljeni, ne bo šel "na smetišče zgodovine" le predhodni zakonodajni referendum, ampak je mogoče govoriti, da "gre na smetišče zgodovine referendum in ljudska iniciativa v obliki, kot jo je doslej urejala ustava," je prepričan vodja poslancev SD.
SD predlaga rešitve
Sami tako predlagajo, da bi namesto ukinitve predhodnega zakonodajnega referenduma razmišljali o njegovi precizaciji ali pa o uvedbi t.i. zakonodajne državljanske pobude po švicarskem modelu. Predlagajo tudi razmislek o tem, da bi določili dva datuma letno za referendume. Kot drugo možnost pa, da bi bil odlog izvedbe referenduma možen samo v primeru, če bi sklep o tem sprejela vsaj dvotretjinska večina v državnem zboru.
Posebej v primeru, če bi razmišljali o enoletnem odlogu, pa bi se jim zdela smiselna uvedba še četrte faze obravnave zakona. Državni zbor bi tako imel možnost še enkrat pretehtati argumentacijo podpisnikov referendumske zahteve in eventuelno sprejeti popravke oziroma dopolnitve zakona, s čimer bi referendum postal nepotreben. Zoper vse odločitve predsednika DZ pa bi morali predvideti ustrezne pritožbene poti.
Če bi uspeli z vsaj nekaterimi svojimi zahtevami v pripravi zakona, so se pripravljeni pogovarjati tudi o nekaj večjem številu podpisov pod referendumsko pobudo, je še pojasnil Potrč, ki pa je dodal tudi, da nekatere rešitve v pripravljenem besedilu pozdravljajo. V nekaterih delih pa jim je prisluhnil tudi minister Virant.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.