Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) je predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju danes poslala svoja predloga t.i. vojnih zakonov. Kot je danes na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč, so oblikovali in Cukjatiju poslali celotni besedili zakonov, vključno z uvodom, oceno stanja na tem področju, obrazložitvami.
Potrč je uvodoma spomnil, da so posvet vseh parlamentarnih strank pri predsedniku DZ predlagali, ker so bili prepričani, da vsebina sprememb, ki jih je predlagala vladajoča koalicija, ni ustrezna in bi povzročila zgolj spore in delitve, ne pa prispevala k spravi. Da predložijo zakonski besedili v celoti, so se odločili, ker "mnogi različno gledamo tudi na obrazložitve in razloge za to, da se zakoni sprejmejo, ne samo na konkretne rešitve v členih". Vložiti skupno besedilo zakonov v celoti in se skupaj dogovoriti o proceduri se jim zdi tudi bolj smiselno, kot vnovič pristopiti k vlaganju dopolnil in pogovorom o postopku obravnave.
Novost pri opredeljevanju statusa žrtve vojnega nasilja
Kot je dejal Potrč, so ocenili, "da v zakone ne morejo vključiti tistih želja vladajoče koalicije, ki so zanje nesprejemljive, tj. da bi se kakorkoli enačilo domobranstvo z NOB in da bi se tistim, ki so bili oboroženi pripadniki na strani okupatorjev, dajala materialna priznanja in priznanja žrtev vojnega nasilja". Prav pa se jim zdi, da se sprejmejo tisti predlogi, ki enačijo civilne žrtve, in ki zagotavljajo spodoben, civilizacijski ter dostojen pogreb.
V svojem predlogu novele zakona o žrtvah vojnega nasilja so SD predvideli, da so žrtve vojnega nasilja tiste civilne osebe, ki so jim bila dejanja povzročena od katere koli vojskujočih si strani. Tako bi status žrtve vojnega nasilja priznali vsem otrokom, ki so zaradi nasilnih ravnanj katerekoli od vojskujočih si strani izgubili enega od staršev. Potrč je pojasnil, da torej ne glede na to, "iz katerih razlogov je do smrti starša prišlo, tudi če so ga ubili partizani, saj otrok ne more odgovarjati za takšno ali drugačno opredelitev svojih staršev". Druga novost pa je, da status žrtve vojnega nasilja in iz tega izhajajoče pravice lahko pridobi civilna oseba, ki je bila pregnana iz svojega doma (za najmanj tri mesece) tudi zaradi bombardiranja zavezniških sil.
SD za napis "žrtve vojne in revolucionarnega nasilja"
Pri zakonu o vojnih grobiščih pa so po Potrčevih besedah v svoj predlog vključili dve ideji vladajoče koalicije: da je prekop groba mogoč tudi na državne stroške ter da se vsem žrtvam, padlim v vojni, v Sloveniji postavi ustrezen skupni spomenik. Za napis na grobiščih pa predlagajo napis "žrtve vojne in revolucionarnega nasilja", saj menijo, da bi s tem priznali, da gre za dejanja, ki so pravno in politično nesprejemljiva, na dostojen način bi označili grob, tudi na tej točki pa bi prišlo do sprave. Vlada je sicer predlagala kot besedilo napisa "žrtvam vojnega revolucionarnega nasilja".
Predsednik SD Borut Pahor pa je dodal, da je zanj zelo pomembno, "ali je mogoče tudi iz teh zakonov razbrati neka sporočila za prihodnosti, razbrati odnos Slovenije do partizanskega gibanja kot pozitivno vrednoto in sodelovanje z okupatorjem kot negativno vrednoto in ali je tudi mogoče nedemokratično uzurpacijo oblasti sprejeti kot negativno vrednoto".
