Na drugem mestu na seznamu desetih napak je, da še vedno vsak dan prihajajo v javnost nove informacije glede večdesetmilijonske korupcijske afere z nakupom zaščitne opreme preko posrednikov. Vlada in stranka SDS je nadalje po mnenju SD v odkriti vojni z mediji, pri čemer "prednjači njihov napad na javno in neodvisno RTV Slovenija".
Poleg tega vlada in ministri krnijo mednarodni ugled države v tujini, vladna politika pa Slovenijo odmika od jedrne skupine EU k višegrajskim državam. Tudi državna poroštvena shema za posojila gospodarstvu še vedno ne deluje, poslabšuje se socialna slika in povečuje brezposelnost.
Na šestem mestu je očitek vladi, da je politično posegla v neodvisne institucije, denimo v državni statistični urad, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni preiskovalni urad. Po mnenju SD prihaja do povečane militarizacije družbe, vlada pa je po njihovih besedah zavajala glede stanja na meji z željo po aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, ki bi vojski podelil policijska pooblastila.
S protikoronskim ukrepom o prepovedi gibanja izven občine prebivališča je vlada pretirano posegla v ustavne pravice državljank in državljanov, v času razglašene epidemije so si ministri in državni sekretarji dvignili svoje lastne plače, znižujejo pa se tudi okoljevarstveni in naravovarstveni standardi ter izključuje nevladne organizacije, so sklenili seznam desetih napak.
Temu seznamu sledi seznam 100 napak, med katerimi je sprejetje protikoronske zakonodaje brez socialnega dialoga. Gre za zakonodajo za pomoč prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije novega koronavirusa. Med drugim je določila izplačilo kriznega dodatka za nadpovprečno izpostavljene v boju z epidemijo, mesečni temeljni dohodek za nekatere skupine aktivnega prebivalstva in enkratni solidarnostni dodatek za upokojence.
"Kriteriji upravičenosti do pomoči so bili selektivni in pretirano strogi," menijo v SD. V povezavi z epidemijo pa so kritični tudi do tega, da še ni izhodne strategije po koncu epidemije.
Izpostavili pa so tudi, da je premier v nasprotju z zakonom in usmeritvami DZ pisal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen o možnosti poravnave glede tožbe, vezane na sanacijo bank. Janša je namreč von der Leyenovo vprašal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013. Na Twitterju je 11. junija pojasnil, da so se za to odločili na podlagi dosedanjih izkušenj s tožbami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.