Po napovedi predsednika vlade in prvaka SDS Janeza Janše, da se bo vladna koalicija z volivci posvetovala o prestrukturiranju javnega sektorja, ostaja še precej nejasnosti, kakšno vprašanje namerava vladna koalicija zastaviti volivcem na posvetovalnem referendumu.
Premier se je sicer ob današnji predstavitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ dotaknil tudi tega. Kot je dejal, je dejstvo, da bo "zaradi omejenih človeških virov potrebno sistemsko prerazporejanje virov znotraj javnega sektorja, ker imamo bistveno povečane potrebe pri skrbi za starejše zaradi demografije, deloma v zdravstvu in še ponekod". Dodal je, da bo "glede debirokratizacije predlagan tudi posvetovalni referendum, se pravi posvetovanje z ljudstvom".
A konkretnega vprašanja posvetovalnega referenduma tako v največji vladni stranki kot tudi v preostalih koalicijskih strankah še ne razkrivajo. Poslanec SDS Rado Gladek je v izjavi po današnjem zasedanju poslanske skupine zatrdil, da natančnega vprašanja še nimajo. "Kot je povedal že sam predsednik vlade, nameravamo državljane vprašati, če so za to, da se zmanjša birokratski aparat javne uprave. Tukaj ne govorimo o ljudeh, ki delajo v domovih za ostarele in tako naprej, tukaj govorimo o zaposlenih na raznih agencijah, ministrstvih, število teh se je razraslo nad vse mogoče številke," je pojasnil njihovo izhodišče.
Po Gladkovih besedah je o tem treba vprašati tudi ljudi, ker bo vladna koalicija morala ukrepati. Kot je izpostavil, plačna reforma namreč predvideva dodatne odhodke, to pa na dolgi rok ni vzdržno. "Stvari je treba temeljito premisliti in poiskati rešitve, ki bodo zagotavljale normalno, učinkovito funkcioniranje države z realnimi stroški," je dejal.
O tem, kdaj bi izvedli ta posvetovalni referendum, se bodo še pogovorili. Gladek je sicer ob tem spomnil na premierjeve besede, da bi referendum izvedli "v kratkem" in poudaril, da SDS zaradi stroškov referendumov zagovarja hkratno izvedbo več referendumov. Tako je pričakovati, da bi omenjen posvetovalni referendum izvedli v istem terminu kot zakonodajni referendum o interventnem zakonu, je napovedal Gladek.
Po njegovih besedah pa se bodo tudi o vlaganju predloga za razpis posvetovalnega referenduma poskušali uskladiti, da bi ga vložila koalicija skupaj.
Napoved še enega posvetovalnega referenduma pa je v opoziciji naletela na kar nekaj kritik. V opozicijskih Svobodi in SD so že v ponedeljek posvarili pred zamegljevanjem dejanskih težav in proračunskimi rezi, v Resnici pa pred pretirano "referendumanijo". Sokoordinator Levice Luka Mesec pa je danes ocenil, da vlado skrbi, da bo izgubila zakonodajni referendum o interventnem zakonu. Zato v napovedanem posvetovalnem referendumu vidi poskus mobilizacije z jezo proti javnemu sektorju. "Prepričan sem, da se bo to zgodilo na isti dan, ampak upam, da vsi ljudje razumejo, da se na teh referendumih igrajo z usodo države," je še dejal.
Sindikati zavračajo vladne napovedi o zmanjšanju števila javnih uslužbencev
Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je danes zavrnila napoved premierja Janeza Janše o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju. Napovedan posvetovalni referendum razume kot orodje za ustvarjanje napetosti in izvajanje populistične kampanje brez jasnih odgovorov o poteku prerazporejanja in potrebah gospodarstva.
Janša je sprva napovedal prelivanje 50.000 javnih uslužbencev v gospodarstvo, mediji pa so kmalu zatem poročali o vladnih načrtih za desetodstotno zmanjšanje zaposlenih v javnem sektorju v letu 2027 ter še enako zmanjšanje v letu 2028.
Premier Janša je po burnih odzivih uradno zanikal obstoj tovrstnih rezov v proračunskih dokumentih, pri čemer je izpostavil nujnost prerazporeditev iz državne birokracije v zdravstvo, socialno varstvo in nazadnje v gospodarstvo. Vlada bo po premierjevih besedah o teh korakih letos predlagala posvetovalni referendum in z njim preverila pripravljenost ljudstva na napovedano prestrukturiranje.
Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je danes v sporočilu za javnost opozorila na nevarnost podanih idej. "Tako drastično in linearno zmanjševanje zaposlenih bi povzročilo resno poslabšanje kakovosti ter dostopnosti javnih storitev in podaljšalo upravne ter sodne postopke," je opozoril vodja pogajalske skupine dela javnega sektorja Jakob Počivavšek.
Ob tem je omenil še slabšo kakovost in velike težave z organizacijo predšolske vzgoje, izobraževalnega procesa v osnovnih in srednjih šolah ter v visokošolskem izobraževanju, krčenje javnih kulturnih vsebin, krčenje raziskovalnih programov, podaljševanje čakalnih dob v zdravstvu, slabšo dostopnost socialnih storitev, še več težav pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, težave z zagotavljanjem varnosti, tveganja za varnost hrane, nezadostne kapacitete inšpekcijskih organov za nadzor nad izvajanjem zakonov in tako dalje.
V pogajalski skupini so ob tem kritični zaradi odsotnosti socialnega dialoga, kajti predsednik vlade doslej še ni opravil sestanka s sindikalnimi predstavniki. Spomnili so na posledice zakona za uravnoteženje javnih financ v času prve Janševe vlade in opozorili na nevarnost privatizacije določenih javnih storitev ob neenakih možnostih dostopa državljanov.
"Če vlada razmišlja o rezu že pred potrditvijo novega interventnega zakona za razvoj Slovenije, lahko po njegovi morebitni potrditvi na jesenskem referendumu pričakujemo zgolj še ostrejše posege v našo socialno državo," so zapisali.
Tudi v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so v petek ocenili, da lahko tak pristop resno oslabi dostopnost in kakovost javnih storitev. Ob tem so opozorili, da javnega sektorja ni mogoče upravljati z odstotki ter na pomanjkanje socialnega dialoga. Zato zahtevajo sklic pogajalske komisije in uradna pojasnila, sicer pa napovedujejo uporabo vseh razpoložljivih sindikalnih sredstev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.