Z reformo naj bi se sredstva, namenjena za zdravstvo, namreč centralizirala v državnem proračunu, obenem pa je tudi nastrojena proti zasebništvu v zdravstvu. Uresničujejo se torej napovedi, da gre zgolj za predvolilno propagandno potezo, s katero skuša ministrstvo predvsem popraviti zamude, ki so na področju zdravstva nastale v zadnjih treh letih, sta na novinarski konferenci poudarila podpredsednik SDS in nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi Andrej Bručan ter vodja poslanske skupine socialdemokratov France Cukjati. Reforma zdravstvenega sistema naj bi se začela uresničevati šele po letu 2004, zato bo njena realizacija in tudi ocena mogoča šele po državnozborskih volitvah.
Varčevanje na področju zdravstva niti ne bi bilo takšen problem, če ne bi država del denarja, namenjenega za zdravstvo, z uvedbo DDV "speljala" v državni proračun. Reforma, kot je zastavljena, ne bo zagotovila, da bi omenjena sredstva lahko vrnili v zdravstvo. Celo nasprotno, je prepričan Bručan, v primeru sprejetja reforme bi bilo treba za zdravstvo nameniti še več denarja, prav tako pa se bo na račun reforme povečala inflacija, in sicer kar za 0,2 do 0.5 odstotka. Takšen sistem je slab in ni primerljiv s tistim, ki ga poznajo razvite države v svetu.
Precej kritični so v SDS tudi do nerealnih napovedanih ukrepov za skrajševanje čakalnih dob, na podlagi katerih naj bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z donatorsko akcijo najprej pridobil dodatna sredstva za nadaljnje skrajševanja čakalnih dob, nato pa na podlagi zbranih sredstev izvedel nov javni razpis za dodatno povečanje obsega rednih programov. V večini razvitih evropskih držav skušajo čakalne vrste najprej skrajšati zlasti na področjih, kjer gre za življenjsko ogrožena stanja, npr. na področju kardiovaskularnih bolezni. Pri nas pa so se čakalne dobe tako na tem kot tudi na drugih področjih v zadnjih dveh letih še podaljšale, čeprav smo jih ponekod skušali z dodatnim denarjem skrajšati. Četudi so bili vsi dosedanji poskusi neuspešni, pa skuša ministrstvo za zdravje zdaj ponovno na isti način skrajšati čakalne dobe. Omenjeno potezo z javnim razpisom Bručan ocenjuje kot že preizkušeno in neuspešno, saj je po njegovem treba poleg finančnih sredstev za skrajšanje čakalnih dob zagotoviti še druge pogoje: npr. prostori, oprema, ljudje.
Na velik problem čakalnih dob je opozoril tudi Cukjati, po besedah katerega se je minister za zdravje Dušan Keber reševanja te težave lotil na napačen način. Minister pričakuje, da bo slovenska javna zdravstvena služba delovala kot en sistem za celotno državo, po drugi strani pa, da se bo obnašala tržno kot podjetja. Zdravstva ne moremo obravnavati enako kot podjetja, saj so cene dogovorjene in niso tržne, je poudaril vodja poslanske skupine SDS. Bolnišnice bi za načrtovanje svojega dela, prostorov, opreme in kadrov potrebovale dolgoročno strategijo, ne pa zgolj kratkoročne javne razpise.
Celotna reforma je zgrajena na principu urejanja z dekreti oz. zakoni, kar je napačno, je ocenil Cukjati. V nadaljevanju pa se je dotaknil tudi predvidenega zamenjevanja zdravil s cenejšimi. Takšen način zmanjševanja stroškov za zdravila bi bil po njegovem lahko upravičen le, če bi šlo za dejansko omembe vredne razlike v cenah med originalnimi in generičnimi zdravili. Kot "stranske učinke" sistema zamenjave zdravil pa je Cukjati med drugim omenil težave s prepričevanjem pacientov, padec kvalitete dela v ambulanti, slabšo varnost za paciente, večjo zmedo pri starostnikih, nezanesljivo evidenco v zdravstvenem kartonu ipd.
T.i. bela knjiga zdravstvene reforme, ki obsega več kot 300 strani in jo je pripravilo ministrstvo za zdravje, je po oceni SDS sicer natisnjena v všečni in celo prerazkošni obliki, čemur pa žal ne sledi tudi njena vsebina. Zdravstvo je zelo pomembno področje, ki si zasluži resnejši pristop, je poudaril Cukjati in namere ministra Kebra označil za predvolilno nabiranje točk.
Kot je znano, so v predvideni reformi zdravstvenega sistema v Sloveniji kot temeljni cilji navedeni: pravičnost pri zagotavljanju sredstev, razporejanje sredstev po potrebah državljanov, boljšo dostopnost, razvoj sistema celovite kakovosti, učinkovitejše upravljanje ter krepitev sistema javnega zdravja. Izhodišča za reformo je že sprejela tudi vlada.
