Kot je med drugim pojasnil prvak stranke Janez Janša, je SDS v svojem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nezdružljivosti zapisala konkretne predloge, ki bi izboljšali sedanje stanje na področju združljivosti javnih funkcij. To je po njegovem mnenju nezadovoljivo že od leta 1992, ko je bil sprejet prvi tovrstni zakon. "SDS je predlagala razširitev tistih funkcij, katerih nosilci morajo podati poročila komisiji o nezdružljivosti v državnem zboru. Predlagali smo konkretne sankcije, ki bi jih lahko izrekala komisija, ker ta sicer te pristojnosti nima," je poudaril prvak SDS. Vlada je po njegovih besedah menila, da to ni dovolj, sama pa šla v neko kompleksno zakonodajno pobudo, ki je zdaj v parlamentarni proceduri.
Poleg tega je vlada, pravi Janša, vložila tudi osnutek resolucije o nacionalnem programu preprečevanja korupcije. Resolucija, ki je v slovenskem pravnem redu nek splošen akt, pa je bistveno bolj konkretna od priloženega zakona, ki je edini, ki lahko daje neke pravice in pristojnosti. "Očitno tisti, ki so to predlagali, hierarhije pravnih aktov v Sloveniji ne poznajo," je bil kritičen Janša.
Druga bistvena splošna pomanjkljivost vladnega predloga zakona je po njegovih besedah ta, da predpostavlja nove organe, in sicer komisijo in svet za preprečevanje oziroma omejevanje korupcije. "Nova organa, ki ne bosta imela pooblastil za konkretno ukrepanje, se bosta tako šla tisto, kar v normalni demokratični državi delajo opozicija, mediji in tisti, ki nimajo v rokah konkretnih instrumentov vpliva," je pojasnil Janša. Dodal je, da je velika pomanjkljivost vladnega predloga zakona tudi širjenje administracije. Zakon namreč predvideva nove funkcionarje in nove zaposlitve, to pa v času, "ko vlada deklarira cilj, da bo zmanjšala število institucij in omejila zaposlovanje v državni upravi, razen tisto, ki je povezano z vstopom Slovenije v evroatlantske povezave".
Poslanec SDS Miha Brejc se zato sprašuje, če bi tako zasnovan zakon o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije sploh dosegel svoj cilj. Vlada z zakonom sicer dolgoročno napoveduje, da bo zmanjšala korupcijo, vendar tega po Brejčevem mnenju s takim zakonom ne bo uspela narediti.
