Za SD bi se odločilo 6,9 odstotka vprašanih (oktobra 6,6 odstotka). Enake podpore s 6,9 odstotka bi bila deležna stranka Demokrati (oktobra 5,6 odstotka). Sledita Levica s 6,6 odstotka (oktobra 4,9 odstotka) in NSi s 5,3 odstotka (oktobra 5,3 odstotka).
Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 23,6 odstotka vprašanih (oktobra 31,4 odstotkov). Volitev se ne bi udeležilo 4,4 odstotka vprašanih (oktobra 3,9 odstotka). Za druge stranke pa bi se odločilo 8,9 odstotka vprašanih (oktobra 3,8). Pod druge stranke so anketiranci med drugimi navedli stranke Resnica, Piratsko stranko, Vesno, Prerod, Mi, socialisti in SNS.
Izračun sedežev v DZ ob upoštevanju glasov opredeljenih anketirancev po navedbah Dnevnika kaže, da bi SDS pripadlo 30 sedežev, Svobodi 22, SD in Demokratom po 10, devet Levici in sedem NSi.
Ob vprašanju, katero stranko bi volili, ko so navedene še stranke, ki so že ali naj bi še nastale, je podporo SDS izreklo 15,9 odstotka vprašanih. Sledijo Gibanje Svoboda z 12,4 odstotka, stranka Demokrati z 10,1 odstotka, SD s 6,9 odstotka in stranka Prerod s 6,3 odstotka. Skupna lista Levica in Vesna bi prejela 5,7 odstotka glasov, NSi pa 4,4 odstotka. Ostalim so anketiranci namenili manj kot 3,8 odstotka glasov.
Da je delo vlade uspešno, meni 36,6 odstotka vprašanih. Kot neuspešno je delo vlade ocenilo 57 odstotkov, neopredeljenih pa je bilo 6,4 odstotka vprašanih. Anketo je za časnik Dnevnik izvedla Ninamedia.
Priljubljenost politikov
Na čelu lestvice najbolj priljubljenih politikov ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, pred predsednikom SD in ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom in vodjo Demokratov Anžetom Logarjem. Na četrtem mestu je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, na petem pa zunanja ministrica Tanja Fajon.
Predsednik vlade Robert Golob je sedmi, sledi predsednik NSi Jernej Vrtovec. Prvak SDS Janez Janša je na 10. mestu, sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je 15. mestu, sokoordinator Levice in ministre za delo Luka Mesec pa je 17.
Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik izvedla med 10. in 12. novembrom, v njej pa je sodelovalo 700 anketirancev.
Več kot polovica anketirancev za uveljavitev zakona o prostovoljnem končanju življenja
Da se nedeljskega referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja ne bodo udeležili je navedlo 19,7 odstotka vprašanih, medtem ko jih je 18,6 odstotka še neodločenih. Po dosedanjih izkušnjah, ki temeljijo na podlagi preteklih predvolilnih merjenj, deklarirana volilna udeležba običajno sicer presega dejansko volilno udeležbo, navaja Dnevnik.
Podporo zakonu je izreklo 54,3 odstotka vprašanih, medtem ko jih 30,6 odstotka uveljavitvi zakona nasprotuje. Med anketiranci je 15,1 odstotka še neopredeljenih.
Podobno anketo je za Televizijo Slovenija (TVS) opravil tudi inštitut Mediana. Da se bodo referenduma zagotovo udeležili, je odgovorilo 34 odstotkov vprašanih. Da se bodo verjetno odpravili na volišča, jih je povedalo več kot 16 odstotkov. Da verjetno ne bodo šli na referendum, napoveduje skoraj 26 odstotkov anketirancev, da se referenduma zagotovo ne bodo udeležili, pa je prepričanih skoraj 19 odstotkov vprašanih.
Ob tem bi 59,9 odstotka vprašanih uveljavitev zakona podprlo, 28,6 odstotka pa bi jih glasovalo proti.
Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je javnomnenjsko raziskavo za TVS opravljal med 10. in 13. novembrom, prek spletnih in telefonskih anket je v njej sodelovalo 711 anketirancev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.