Sistem vrednotnic ostaja. SDS meni, da zapletajo sistem, da 'glava boli'

DZ je opravil drugo branje predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, enega od vladnih ukrepov zoper sivo ekonomijo. Ob tem je zavrnil dopolnila SDS, s katerimi bi se umaknilo eno glavnih rešitev, to je sistem vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, kar so podpirali tudi v DL. Tretje branje bo maja.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je uvodoma spomnil, da predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno krepi nadzor nad tem področju, saj ga prenaša na carinsko upravo. Poleg tega uvaja strožje sankcije.

Zelo pomembna sprememba je po njegovih besedah tudi preureditev osebnega dopolnilnega dela. To delo se bo po novem opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje, in sicer na način plačevanja socialnih prispevkov po sistemu vrednotnice.

Naročnik del bo moral za vrednotnico v vsakem koledarskem mesecu odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov. Izračun je bil pripravljen tako, da ena vrednotnica predstavlja približno en dan pokojninske dobe izvajalca dela.

SDS bi umaknil uvedbo sistema vrednotnic

Pri razpravi se je zapletlo pri predlogih dopolnil SDS, ki bi umaknili predlagano uvedbo sistema vrednotnic.

Romana Tomc (SDS) je posvarila, da predvidena prenova osebnega dopolnilnega dela zapleta sistem, "da glava boli" in da bi bilo treba obseg različnih oblik dela namesto širiti krčiti in poenotiti. Prepričana je, da vrednotnice ne bodo pripomogle k zajezitvi sive ekonomije in da bi se veljalo raje posvetiti izterjavi neplačanih prispevkov. Teh je že za 240 milijonov evrov, je poudarila.

Marko Pavlišič (DL) je opozoril, da je predvideni pavšalni znesek za vrednotnico nesorazmeren z uveljavljenimi razmerji med prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v drugih oblikah dela in da namesto načela vsako delo šteje uvaja načelo vsak papir šteje. Enaka vrednotnica je namreč v koledarskem mesecu potrebna, ne glede na to, ali gre za 100 ur ali 10 ur dela. Poleg tega lahko nekdo 100 ur oddela pri istem naročniku in dobi eno vrednotnico oz. en dan pokojninske dobe, nekdo drug pa 100 ur pri 10 naročnikih in za to dobi 10 vrednotnic oz. 10 dni pokojninske dobe.

Več poslancev, med njimi Katarina Hočevar (DL), je problematiziralo rešitev, da bi lahko osebno dopolnilno delo opravljale le fizične osebe za fizične osebe, in ne več za pravne osebe. Poslanka DL je v tej luči spomnila na naročnike, kot so centri za socialno delo, ki prek tega instituta dela izvajajo javno službo nege na domu.

Ministrica: Vrednost vrednotnic vezana na pokojninsko zakonodajo

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je očitke, da predvideni sistem vrednotnic uvaja dodatne administrativne obremenitve, zavrnila. Do teh bi prišlo, če se socialnih prispevkov od osebnega dopolnilnega dela ne bi odvajalo v pavšalnem znesku, verjame. Prav tako se ni strinjala, da s pavšalom prihaja do odstopanja od pokojninskega sistema. Vrednost vrednotnice je namreč vezana na pokojninsko zakonodajo in 60 odstotkov povprečne plače oz. v tem trenutku 210 evrov. Ko bo imel izvajalec vplačanih vrednotnic za 210 evrov, bo imel priznan en mesec pokojninske dobe, je pojasnila.

"Pravna oseba je kvalificirana, ima možnost, da sprejme različne oblike dela, različne oblike pogodb," pa je odgovorila na pomisleke o tem, da se bo osebno dopolnilno delo lahko opravljalo le za fizične osebe.

Po opravljeni drugi obravnavi je Kopač Mrakova predlagala, da se že danes opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona, a so poslanci to zavrnili. Tretje branje bo tako opravljeno na redni majski seji DZ.