SDS predlaga tudi referendum o zakonu o RTV Slovenija

Gre sicer enega izmed dveh predlogov sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ju vložili v SDS. Z vložitvijo predlogov so prehiteli stranke nastajajoče koalicije, torej Gibanje Svoboda, SD in Levica, ki so v DZ posredovale svoje spremembe omenjenega zakona.

V skladu s poslovnikom mora DZ istovrstne zakone obravnavati po vrstnem redu, kot so bili vloženi, zato so nameravali v nastajajoči koaliciji predloga SDS čim prej zavrniti. Prvega, s katerim so v SDS predlagali, da rtv-prispevek ne bi bil več obvezen, DZ danes obravnava na izredni seji.

Pričakovati je bilo, da bo poslanska večina po opravljeni splošni razpravi sklenila, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, s čimer bi bil zakonodajni postopek končan. A se bo zaradi predloga za razpis referenduma postopek zavlekel, saj mora DZ naprej glasovati o predlogu za referendum, do katerega mora preteči 30 dni. Šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona.

Poslanci SDS so sicer še pred vložitvijo tega predloga danes vložili tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi. Vložitev referenduma na lastni zakon predsednik Gibanja Svoboda in najverjetnejši novi mandatar Robert Golob vidi kot "unikum kreativnosti", s tem pa izgublja RTVS, je dejal v izjavi ob robu seje.

Žalostno je gledati, kako je edini namen uničenje RTVS, je ocenil. "Saj smo videli že v predvolilnih oddajah, ko so postavili svoje voditelje, da so v resnici uničevali ugled RTVS, ne da bi pomagali sebi in danes počnejo isto," je dejal. Po njegovem mnenju gre za sindrom požgane zemlje: "Ampak s tem požigamo Slovenijo, ker se nekdo ne more sprijazniti z rezultati volitev, ker so mu ljudje rekli 'Dovolj te imamo!'".

S tem manevrom se bo preprečitev depolitizacije RTVS vlekla "še kakšen mesec ali tri", pravi Golob. Predlog zakona, ki ga je vložila nastajajoča koalicija, namreč večjo vlogo daje zaposlenim in civilni družbi, zmanjšuje pa vlogo DZ.

"To je depolitizacija," meni Golob in dodaja, da želi opozicija zadržati sedanje stanje in ga ne izpustiti, dokler se da. "To je ta požgana zemlja," je zaključil predsednik Gibanja Svoboda.

V SDS in NSi za prostovoljno plačevanje prispevka RTV

Fizične in pravne osebe naj bi se po predlogu same odločile, ali želijo plačevati prispevek in v kakšni višini, je v predstavitvi predloga povedala Alenka Jeraj iz SDS. RTVS je v zadnjih desetih letih po njenih besedah izgubila med 200.000 in 250.000 gledalcev predvsem na področju informativnega programa. Dnevno opažajo kršitve zakona o RTVS, po katerem bi moral javni servis RTVS zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, je dejala.

V stališčih poslanskih skupin so v SDS in NSi napovedali, da bodo predlog sprememb ocenili kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Temelj vsake demokracije je po besedah Branka Grimsa iz SDS sposobnost ocene, kako medij podaja informacije, in sprejemanje informacij s kritično distanco. A te pri večini očitno ni, je dejal. Slovenija ima po njegovem mnenju prihodnost samo, če bo vsaka informacija osvetljena z različnih zornih kotov.

V NSi pa se po navedbah Ive Dimic zavzemajo za to, da bi javni servis RTVS skrbel za pravico do obveščenosti vseh državljanov. Za svobodno poročanje pa je potrebno, da se novinarji počutijo dovolj varno in da se preprečijo verbalni napadi nanje, meni.

V poslanskih skupinah Gibanja Svoboda, SD in Levice so bili po drugi strani do predloga zelo kritični. V SD se strinjajo, da zakon o RTVS potrebuje spremembe, vendar take, ki bodo zagotavljale uredniško in novinarsko avtonomijo, je dejal Predrag Baković. V Gibanju Svoboda, SD in Levici so zato po njegovih besedah vložili predlog novele zakona o RTVS, ki vodi v depolitizacijo javnega servisa.

Predlog sprememb SDS je po mnenju Levice revanšističen in zlonameren, saj poskuša RTVS zdaj spodnesti še finančno. Ukiniti želi enega ključnih virov financiranja, kar je nevarna intenca predlagateljev, je dejala Tatjana Greif. Po njenem svarilu bi predlagane spremembe v primeru sprejetja povzročile izgubo delovnih mest na zavodu in manjšo kakovost storitev.

V poslanski razpravi je Tanja Fajon iz SD dejala, da je koncept javne radiotelevizije uveljavljen v večini demokratičnih držav Sveta Evrope. Naloga javne RTV je zagotavljanje neodvisnih informacijskih vsebin in nadzor nad državno oblastjo, a predlog SDS se od teh ciljev namerno odmika, je poudarila.