Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je sprejelo 4. aprila, razveljavilo 5. odstavek 12. člena zakona, ki je bil v zakon dodan z dopolnitvijo zakona, sprejeto oktobra lani v ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta. Odstavek je določal, da za položaje v organih zbornice, torej v svet, upravni odbor ter za predsednika in podpredsednike, ne morejo biti izvoljene oz. imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oz. imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je KGZS v bistveno enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom – notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška – zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice. Ta razlog pa ne izhaja ne iz zakonodajnega gradiva ne iz odgovora DZ ne iz mnenja vlade, je presodilo.  S tem je bil omenjeni odstavek neskladen s 14. členom ustave, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. Zaradi tega neskladja ustavno sodišče ni presojalo drugih očitkov predlagatelja. Med temi so bili kršenje pravice do upravljanja javnih zadev, načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov ter načela varstva zaupanja v pravo.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je bil Rajko Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Ta je na neupravičeno omejevanje pasivne volilne pravice opozarjal že v zakonodajnem postopku. Ko je bila septembra lani novela sprejeta, je nanjo izglasoval odločilni veto. DZ je v ponovnem odločanju oktobra novelo znova sprejel.

Novelo so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, sedanjo kmetijsko ministrico. Predlagatelji so omejitev pasivne volilne pravice med drugim utemeljevali s tem, da naj bi preprečila konflikte interesov in korupcijska tveganja ter zagotavljala avtonomijo in "depolitizacijo" organov KGZS. Vlada je med drugim menila, da določba kljub pomislekom o morebitni neskladnosti z ustavo temelji na legitimnem cilju zagotavljanja javnega interesa in transparentnosti pri delovanju zbornice.

SDS zdaj zahteva odstop ministrice 

Pristojni odbor DZ je prejšnji mesec zavrnil predlog novele zakona o KGZS, s katero so poslanci SDS predlagali črtanje sedaj razveljavljene določbe iz zakona. Kot so sporočili iz SDS, so opozarjali, da je novela zakona, ki so jo predlagali in potrdili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, danes kmetijsko ministrico, v neskladju z ustavo. Poudarili so, da po njihovem mnenju cilj novele ni bilo izboljšanje položaja slovenskega kmetijstva, pač pa nasprotno, omejevanje članov, da bi lahko svobodno uveljavljali svoje kmetijske interese in tako uspešno vodili kmetijsko politiko prek organov upravljanja v KGZS. Za to pa, kot so sporočili, zahtevajo odstop ministrice: "Ponovno poudarjamo, da je bila prvopodpisana pod ta zakon in tudi največja zagovornica te očitno neustavne določbe, prav aktualna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, ki pa je s to odločitvijo ustavnega sodišča izgubila vso kredibilnost tako za funkcijo ministrice kot tudi za pogajanja s kmeti. Zato pričakujemo njen odstop oziroma premierjevo razrešitev ministrice s položaja."

Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili tudi v Slovenski ljudski stranki. Kot je v sporočilu za javnost zapisal njen predsednik Marko Balažic, so med zakonodajnim postopkom, poleg ostalih institucij tudi zakonodajno-pravne službe DZ, glasno opozarjali na nedoslednosti zakona. "Ker je bil umik omenjenega zakona ena od poglavitnih zahtev kmetov med lanskoletnimi protesti, ocenjujemo, da je prvopodpisana z odločitvijo ustavnega sodišča izgubila vso kredibilnost za pogajanja ter bi se zato morala posloviti," je zapisal.

Odziv ministrice 

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić "verjame v pravno državo, zato bo spoštovala odločitev ustavnega sodišča," je zapisala v odzivu , potem ko je ustavno sodišče razveljavilo del zakona o KGZS, pod katerim je bila sama prvopodpisana. Prepričana je, da odločitev sodišča ne bo vplivala na njeno sodelovanje s KGZS, o odstopu pa ne razmišlja.

Čeprav bo ministrica odločitev ustavnega sodišča spoštovala, pa je osebno še vedno prepričana, da aktivnim politikom in javnim funkcionarjem ni mesto v vodstvenih organih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), če "izhajamo iz tega, da se hrana in razvoj oziroma skrb za podeželje dotika prav vsakega od nas ter je od tega odvisna tudi naša prehranska varnost oziroma suverenost".

Kot je poudarila v odzivu, je bil to tudi glavni razlog, da je zagovarjala in sopodpisala spremembo zakona o KGZS, ki je poskušal preprečiti politizacijo zbornice na način, da za člane organov zbornice ne smejo kandidirati funkcionarji političnih strank ali funkcionarji na lokalni, državni in evropski ravni.

"Sem pa prepričana, da odločitev ustavnega sodišča ne bo vplivala na sodelovanje s KGZS, saj smo tako pri sprejemanju zakona kot danes, ko sem na funkciji ministrice, vedno imeli spoštljiv odnos, ki je temeljil na soočenju argumentov," je še zapisala.

Na KGZS, kjer so ves čas opozarjali, da je zakon ustavno nedopusten, so odločitev ustavnega sodišča pozdravili, kot so jo tudi v opozicijskih strankah SDS in NSi, kjer so ministrico Čalušić pozvali k odstopu, saj menijo, da je izgubila kredibilnost.

Ministrica o odstopu ne razmišlja. "Bom pa s svojim delom še naprej vestno in transparentno iskala rešitve za vse slovenske kmete. Poudarjam, za vse slovenske kmete ne glede na politično ali ideološko pripadnost," je podčrtala.

Ob tem se je vprašala, ali poziv k odstopu pomeni, da želi politika imeti vpliv na avtonomno ustanovo, ki deluje v javnem interesu in nikoli ne bi smela predstavljati in zagovarjati interesov leve, desne, sredinske ali kakršne koli druge politične opcije ter delovati po nareku politike. Kot je poudarila Čalušić, je treba avtonomijo zbornice ohranjati še naprej.