Opozicija složno zavrača rebalans, koalicija pa je razdeljena ...

DZ je končal obravnavo predloga rebalansa letošnjega proračuna, glasovanje pa bo v petek.

Poslanske skupine opozicijskih poslanskih skupin so po pričakovanjih kritične do predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna. Očitajo mu predvsem pomanjkanje razvojne naravnanosti, pogrešajo tudi novo ekonomsko politiko vladne koalicije. Poslanci koalicijskih strank pa mu napovedujejo podporo.

ZL: Cerarjeva vlada nam ponuja reciklažo varčevalnega proračuna prejšnje vlade

Poslanci ZL rebalansa ne bodo podprli, ker v njem ni pravične davčne reforme ter ni socialno in razvojno naravnan. "Vlada Mira Cerarja nam v teh časih ponuja reciklažo varčevalnega proračuna prejšnje vlade, a danes so okoliščine bistveno drugačne," je bil kritičen Luka Mesec (ZL), ki je prepričan, da ni nobenega izgovora več za vztrajanje pri varčevalnem proračunu.

Za socialen in razvojen proračun je najprej potrebna pravična porazdelitev bremen na strani prihodkov, je pojasnil Mesec. A obravnavani rebalans spet temelji na nepravični davčni politiki, je ugotovil. Vladi je očital, da znižuje primanjkljaj samo z rezanjem izdatkov in pravic, ničesar pa ni naredila na strani prihodkov. "Na strani prihodkov imamo rezerve, ki jih vlade nočejo izkoristiti, saj bi s tem posegle v privilegije kapitala in najpremožnejših," je poudaril.

SDS: Veliko razočaranje

Za poslansko skupino SDS je predstavljeni rebalans veliko razočaranje. "Pričakovali smo bistveno več," je dejal Marko Pogačnik (SDS), ki v dokumentu ne najde niti enega ukrepa, ki bi pripomogel k izboljšanju gospodarskega položaja. "Iz rebalansa je jasno razvidno, da bo tudi ta vlada nadaljevala politiko svojih predhodnic, to je zadolževanje in nove davčne obremenitve," je dejal.

V SDS so tudi prepričani, da vlada v rebalansu ni realno ocenila niti prihodkov niti odhodkov državne blagajne. Od dohodnine denimo pričakuje kar 120 milijonov evrov več, se je začudil Pogačnik. Zaradi povečanja prilivov od trošarin za 50 milijonov evrov se je zbal, da bo vlada dodatno obremenjevala državljane, ob povečani postavki prihodkov od dividend pa vprašal, katera državna podjetja bodo talci državnega proračuna. "Rebalans bi lahko poimenovali gasilska akcija vlade Mira Cerarja," je povzel poslanec SDS.

NSi: Kje so ukrepi za spodbujanje gospodarstva?

Rebalansa prav tako ne bodo podprli v NSi. Predlog ni razvojno naravnan in za spodbujanje gospodarstva ne namenja ustreznih sredstev, je pojasnil Jožef Horvat (NSi). Skrbi ga, ker vlada vanj ni vgradila niti enega ukrepa, ki bi spodbujal gospodarstvo oz. ga davčno ali administrativno razbremenil. Nasprotno, prihajajo novi ukrepi, ki bodo imeli po Horvatovih besedah negativne učinke na gospodarstvo, npr. davčne blagajne.

ZaAB: Smo razočarani in zaskrbljeni

V ZaAB so nad rebalansom razočarani in zaskrbljeni. Odhodki se povečujejo, a kljub temu ni zagotovljenih dovolj sredstev za vse zakonske obveznosti, je pojasnila Alenka Bratušek (ZaAB). Za praktično vsa ministrstva je po njenih besedah predvidenega premalo denarja, da bi lahko izpolnila vse zakonske obveznosti, še posebej pa je izpostavila dejstvi, da policiji manjka sredstev za polovico leta, šolstvu pa za pomoč otrokom s posebnimi potrebami štiri milijone evrov.

DeSUS: Pri nas vlada precejšnja negotovost

Minister Karl Erjavec pravi, da po uvodnem delu obravnave rebalansa proračuna za 2015 na seji DZ ni miren. Pričakoval je, da bo Cerar jasno povedal, da se bodo ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti pokojnine usklajevale. "Tega nisem slišal, zato pri nas vlada precejšnja negotovost, kako bomo podprli rebalans proračuna," je dejal. "Pričakujem, da danes nekdo pride v državni zbor in pove, kaj se bo zgodilo v primeru, da bo statistični urad ugotovil, da je bila gospodarska rast v letu 2014 višja kot 2,5-odstotna," je bil jasen Erjavec. Na vprašanje, ali rebalansa ne bodo podprli, če se to ne bo zgodilo, je odgovoril, da zelo težko glasujejo za nekaj, kar ni v skladu s koalicijsko pogodbo.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je medtem povedal, da se sicer zavedajo položaja, v katerem je država, zavedajo pa se tudi položaja ljudi, ki v tej državi živijo na pragu revščine. Spomnil je, da ima stranka svoj program in da so zanjo seveda nekatera vprašanja vitalnega pomena.

SD: Upanje, da se končuje obdobje nekega varčevalnega stampeda

Zmeren optimizem preveva tudi poslance SD. "Prvič po nastopu javnofinančne krize imamo namreč oprijemljivo upanje, da se končuje obdobje nekega varčevalnega stampeda, vsiljenega s strani političnih elit," je dejal Matjaž Han (SD). V njegovi stranki so zadovoljni, da se z rebalansom ohranja doseženi standard socialne države ter izraža skrb za socialno najšibkejši del družbe, pozdravljajo pa tudi omejitve trošenja na nekaterih področjih – pri socialnih transferjih je to denimo povezano s padanjem števila upravičencev kot posledice očitnega izboljšanja gospodarskega okolja.

SMC: Rezultat najboljšega možnega kompromisa

"V danih razmerah gre za rezultat najboljšega možnega kompromisa," pa je rebalans podprla Simona Kustec Lipicer (SMC). Kot je ocenila, odgovarja pričakovanjem in potrebam po varovanju socialnih in ekonomskih interesov ljudi, podobno pa velja tudi pri odnosu države do podjetij. Poslance je pozvala, naj ga odgovorno potrdijo, če želijo "sanirati posledice nizov nedomišljenih in neuspešnih preteklih praks delovanja države in upravljanja z javnimi financami".

Zakaj rebalans?

Vlada je rebalans pripravila, ker ima resen namen, da zdaj in v bodoče poskrbimo za vzdržne javne finance in tako izpolnimo eno od pomembnih predpostavk za uspešen razvoj družbe, je dejal premier Cerar.

Vlada z rebalansom sledi dvema ključnima ciljema, in sicer spodbujanju gospodarske rasti ter povečevanju zaposlenosti, je pojasnil Cerar. S tem se po njegovih besedah ustvarjajo pogoji, da se lahko za naslednje leto po daljšem času zopet predvideva določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev.

Uravnoteženje javnih financ je kot cilj rebalansa izpostavil tudi finančni minister Dušan Mramor. Proračunski odhodki se sicer povečujejo, a na marsikaterem področju se poraba tudi zmanjšuje, je dejal in dodal: "Sedmo leto po začetku krize je to eden najtežjih rebalansov, kar jih sprejemamo." Mramor se zaveda, da z rebalansom ne morejo biti vsi zadovoljni, vendar pa predstavlja nadaljnji korak k cilju uravnoteženja javnih financ. Prav tako je izrazito investicijsko usmerjen, kar bo ugodno vplivalo na gospodarsko rast, sta poudarila skupaj s premierjem.

Med pomembnejšimi investicijami sta naštela dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, obnovo nekaterih železniških povezav, izboljšanje oskrbe z vodo, vrsto projektov na področju poplavne varnosti in vzpostavitev državnega računalniškega oblaka.

"Rebalans je bil nujno potreben," je zatrdil Mramor. Od sprejema letošnjega proračuna v novembru 2013 so se namreč bistveno spremenile gospodarske napovedi, poleg tega nekateri odhodki niso bili načrtovani v zadostni višini, med prihodki pa bo umanjkal davek na nepremičnine.

Napovedi gospodarske rasti so zdaj veliko bolj spodbudne, prav tako so ugodni kazalniki na trgu dela, je nadaljeval Cerar. Vendar pa je ekonomski in socialni položaj še vedno zahteven, je dejal in pojasnil, da so zato potrebni nadaljnji ukrepi na različnih področjih, predvsem pa na področju javnih financ. "Te so zdaj v središču pozornosti in nas silijo v odločno ukrepanje," je poudaril.

Številke

Z rebalansom se bodo letošnji prihodki proračuna zmanjšali za 64 milijonov evrov na 8,56 milijarde evrov. Odhodki pa so po novem načrtovani v višini 9,95 milijarde evrov, kar je 462 milijonov evrov več kot doslej. Proračunski primanjkljaj bo tako dosegel 1,39 milijarde evrov in bo za 170 milijonov evrov večji kot lani.

Slovenija je od novembra 2009 v postopku čezmernega primanjkljaja, zato mora voditi takšno fiskalno politiko, da bo zagotovila trajno in vzdržno znižanje primanjkljaja sektorja države pod tri odstotke BDP v letu 2015, je dejal Cerar. "Srednje- in dolgoročno ne moremo trošiti več, kot ustvarimo," je zahteval.

Po slovenski metodologiji bo primanjkljaja sicer za 3,62 odstotka BDP, a velik del ga je posledica dejstva, da so med odhodki načrtovana evropska sredstva iz starega programskega obdobja, ki jih bo EU začasno zadržala in jih bomo dobili povrnjena čez nekaj let. Kot je pojasnil Mramor, bi bil brez upoštevanja teh založenih sredstev primanjkljaj pod tremi odstotki BDP.