S spremembo imena naj bi se stranka še približala svojima evropskima partnerjema, Evropski demokratski uniji in Evropski ljudski stranki, ki se na evropski parlamentarni ravni združujeta v skupni poslanski klub. Prav pri vključevanju v te povezave je v preteklosti prišlo do nekaterih nejasnosti, ko so stranko zaradi njenega imena povezovali z nasledniki nekdanjega komunističnega režima. Kot je v razpravi pojasnil podpredsednik stranke Mihael Brejc, se je stranka sprva sicer skušala včlaniti v socialistično internacionalo, vendar se z njihovim programom niso mogli poistovetiti. Stranka se je tako priključila sicer zelo raznoliki skupini evropske ljudske stranke, ki tako kot SDS temelji na vrednotah evropske civilizacije, je še pojasnil Brejc.
Kljub temu pa so bili nekateri člani odbora kritični do spremembe strankinega imena. Tako so se vprašali, če bo stranka s spremembo imena sploh kaj pridobila. Nekateri so celo menili, da bo stranka zato izgubila del svojih volivcev. Takšne očitke je zavrnil Branko Grims, član izvršilnega odbora, ki je poudaril, da je bila SDS na volitvah najmanj uspešna tedaj, ko je napovedovala premik svoje politike v levo politično polje. To se je po njegovem pokazalo tudi na volitvah, ko je stranka komaj prestopila volilni prag. Poudaril je, da stranka poudarja vrednote demokracije in slovenske identitete. Predsednik sveta stranke Milan Zver je ob tem poudaril, da na volilno telo deloma vpliva tudi zmeda na političnem trgu, kar pa je po njegovem sicer normalen tranzicijski problem, zato je sprememba imena primerna.
Sprememba imena je deloma povezana tudi z dejstvom, da želi stranka okrepiti svojo pozicijo na sredini slovenskega političnega pola. Stranka tako nasprotuje kupovanju socialnega miru s socialnimi transferji in zaposlovanjem v javnem sektorju, saj je razvoj moč doseči le s profitom, ki pa ga najbolj učinkovito ustvarjajo majhna in srednjevelika podjetja. Prav ta so tista, ki bodo pomagala zmanjšati obseg revščine in razkoraka med bogatimi in revnimi, je poudaril podpredsednik stranke Brejc.
Prav razkorak med bogatimi in revnimi pa se je v času tranzicije izjemno povečal, tako v Sloveniji srednjega razreda praktično ni, je pojasnil predsednik SDS Janez Janša, ki je dodal, da si bo stranka prizadevala povečati delež srednjega razreda. Janša je bil kritičen tudi do vladajoče koalicije, ki po njegovem obvladuje vse sfere od politike do gospodarstva, zato tudi prihaja do takšnih afer, kot je sporni nakup Slovenske investicijske banke. Ob tem je izrazil podporo tistim ljubljanskim mestnim svetnikom, ki si prizadevajo za razpustitev mestnega sveta in predčasne volitve.
