Republiška volilna komisija je sporočila, da je po preštetih 98,95 odstotka glasov zmagovalka volitev SDS (29,13), sledijo ji LDS (22,82), ZLSD (10,20), NSi (8,80), SLS (6,86), SNS (6,34) in DeSUS (4,02). SDS je največ glasov dobila v volilni enoti Celje, LDS pa v volilni enoti Ljubljana - Center.
Vzporedne volitve
Po izidih vzporednih volitev, ki jih je za POP TV opravila agencija Mediana, je SDS prejela 30,2 odstotka glasov, sledijo ji LDS (22,3), ZLSD (10,4), NSi (8,2), SLS (6,5), SNS (6,3) in DeSUS (4,2). Druge stranke in kandidacijske liste niso presegle volilnega praga za vstop v državni zbor.
Po zadnjih neuradnih izidih volitev bo SDS dobila 29 poslanskih mest, LDS bo imela 23 sedežev, ZLSD 10, NSi 9, SLS 7, SNS 6 in DeSUS 4.
Odzivi
Predsednik LDS Anton Rop je na vprašanje ali bo stranka vstopila v koalicijo dejal, da bo najprej treba počakati na končne rezultate volitev. LDS bo sledila svojemu programu, šele nato pa se bodo odločali, ali bo stranka lahko bolj koristila v opoziciji ali morda v koaliciji.
Podpredsednik LDS Slavko Gaber je na vprašanje, kako komentira padec podpore stranki, odgovoril, da nobena stranka z rezultati ne more biti razočarana, ter da je treba spoštovati voljo državljanov, ki so tokrat več glasov namenili SDS.
Prvak SNS Zmago Jelinčič je poudaril, da je stranka zelo zadovoljna z rezultati volitev, saj so dosegli 50 odstotkov več glasov kot na volitvah pred štirimi leti. Jelinčič je prepričan, da je bila SNS predlogo v opoziciji in da je čas, da vstopi v vlado. O konkretnih položajih v vladi ni želel govoriti: »Danes bomo praznovali.« Po uradnih rezultatih in konkretnih odgovorih ali povabili pa se bodo v naslednjih dneh odločali o morebitnem položaju v vladi. Jelinčič je poudaril, da bodo v stranki zastopali interese Slovenk in Slovencev, na vprašanjen glede vstopa Hrvaške v EU, pa je Jelinčič dejal, da zagovarja referendum o vstopu Hrvaške v Unijo, kot je to storila Francija v primeru morebitnega vstopa Turčije v Unijo.
"Zahvalil bi se vsem ljudem, ki so nam zaupali, njihovo zaupanje bomo upravičili. Če bo ostalo pri teh rezultatih in bomo ostali na tretjem mestu pomeni, da je socialna demokracija nekega modernega evropskega tipa v Sloveniji dokončno pognala korenine z uspehom na evropskih volitvah in z zadovoljivim uspehom na državnozborskih. Mislim, da smo lahko zadovoljni. Rad bi seveda tudi čestital zmagovalcem in upam, da bo šla Slovenija naprej," je dejal Borut Pahor prvak ZLSD. Pahor je še dodal, da bodo storili vse, da upravičijo zaupanje volivk in volivcev, ki so se pogumno odločili glasovati za socialno demokracijo. Izrazil pa je tudi upanje, da bodo na naslednjih volitvah dobili še boljši rezultat.
Na vprašanje ali bi vstopili v vladno koaliciji, je Pahor za 24ur.com povedal, da stranka ne želi biti mašilo, v katerikoli vladi, kar bi v sedanji vsekakor bili. Glede reševanja nacionalnih vprašanje, je Pahor dejal, da bodo v stranki na prvem mestu Slovenci in nato socialni demokrati, vsekakor pa bodo ostra opozicijska stranka, je še zagotovil Pahor.
Predsednik SLS Janez Podobnik je volilni izid za svojo stranko ocenil kot odličnega. "V to stranko je bilo treba pripeljati energijo, programsko osnovanje, dobiti dobre kandidate in imeti jasna stališča v predvolilnih soočenjih. Vse to smo imeli in hvala vsem volivkam in volivcem, vsem tistim, ki so nam zaupali pa zagotavljam, da se ne bomo izneverili," je še dodal Podobnik.
Po besedah predsednika DeSUS Antona Rousa so za njihov vstop v parlament zaslužni upokojenci, invalidi, izseljenci izgnanci, mladi in borci. "V naslednjem mandatu stojimo za pravicami volivk in volilcev, njihove pravice ne bo mogoče kar tako okrniti," je povedal Rous in ob tem še dodal: "Pridružitev k desnici je odvisna od tega, kako bodo uspešni v realizaciji programa ter od tega kakšen bo njihov odnos do upokojencev, invalidov, mladih, izgnancev in do vseh tistih, ki so po letu 1945 nosili glavno breme slovenskega gospodarstva."
Prvak NSi Andrej Bajuk je pričakoval boljši rezultat. Izid volitev in četrto mesto v državnem zboru ga je presenetil. "Vendar volja ljudstva je volja ljudstva in spoštovali jo bomo," je še dejal Bajuk.
Volilna udeležba
Volilna udeležba je bila po najnovejših podatkih 57,46 odstotna. Volilno pravico je imelo 1.635.817 volilnih upravičencev. Po podatkih Republiške volilne komisije so najvišjo volilno udeležbo zabeležili v volilni enoti Ljubljana Center (49,37 odstotka), najnižjo pa v Mariboru (40,97 odstotka).
Za primerjavo, na volitvah leta 2000 je bila končna udeležba 70 odstotna.
Za nemoten potek četrtih državnozborskih volitev po osamosvojitvi države je skrbelo več kot 23 tisoč ljudi, od tega 21.500 članov volilnih odborov na 3388 voliščih. Poleg tega je bilo odprtih tudi 35 volišč na diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini. Volilni upravičenci so lahko izbirali med 1390 kandidati, ki so se v osmih volilnih enotah potegovali za 88 sedežev v parlamentu. Za sedež predstavnika madžarske narodne skupnosti se je potegovalo pet kandidatk oziroma kandidatov, za sedež predstavnika italijanske narodne skupnosti je bila vložena samo ena kandidatura.
