'Od 22 strani je 16 strani interpelacije namenjenih temu nesrečnemu muzeju'

SDS vladi očita poteze, s katerimi zajeda same temelje Slovenije, ena od njih je ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ki po mnenju SDS napada vrednosti sistem, na katerem temelji Republika Slovenija. Očita ji tudi kadrovanje in neustrezno odzivanje na razmere v zdravstvu, ukinitev urada za demografijo pa vidijo kot napad na bistvo našega obstoja. 

Iz vladne koalicije pa so SDS medtem pozvali, naj namesto interpelacije vlade, ki jo vidijo kot orodje, s katerim želijo ovirati in ustrahovati vlado, raje tvorno sodeluje. Odločilno besedo pri tem, kakšna bo usoda interpelacije proti vladi, bodo imeli seveda poslanci.

"Vsi očitki, ki so v interpelaciji, so nastali na podlagi delovanja sedanje vlade. Naj spomnim, da je imela tudi prejšnja vlada podobne interpelacije, pa še ni bilo 100 dni vlade, pa takrat nihče ni govoril, da gre opozicija prek zdravega razuma, da gre za domišljijski spis, ampak se je te interpelacije celo nekako podpiralo," je povedala Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, in opomnila, da je interpelacija orodje opozicije, da opozori vlado in koalicijo, da razmisli o svojih dejanjih. "Menim, da je prvih devet mesecev te vlade izgubljena priložnost za Slovenijo," je pripomnila. 

Mojca Pašek Šetinc, poslanka največje vladne stranke Gibanja Svoboda, se je na drugi strani vprašala, v kakšnih devet mesecev vlade so vstopili. "Prvi dan je bilo v parlamentarno proceduro vloženih 30 zakonov, kar je na nek način blokiranje normalnega začetka dela. Potem smo doživeli dve interpelaciji. Moram reči, da so kolegi v SDS-u pravi svetovni rekorderji v vlaganju interpelacij in ustavnih obtožb," je pripomnila. 

Godčeva je pojasnila, da so vložili 27 zakonov, od tega pa jih je koalicija 10 potrdila, kar po njenih besedah jasno kaže na to, da jih niso vložili kar tako. "Ne gre za nagajanje ali zaviranje postopkov kakšnih drugih zakonov, ker jih tudi sami kasneje niso vložili," je dejala. Kot pravi, so tako vladi pokazali, kako se dela. "V državnem zboru se dela, ne pa, da imamo seje s 6. točkami in ni zakonov in ni reform, ki so se obljubljale," je še dodala. 

"Osamosvojitev ni bila projekt enega samega človeka in skupinice njegovih prijateljčkov"

Kot pravi Pašek Šetinčeva, je edina resna točka trenutne interpelacije vlade ta nesrečni muzej. "Kot da je jedro interpelacije muzej, za katerega razen ustanoviteljev in nekaterih redkih obiskovalcev pred to problematizacijo nihče niti vedel ni," je dejala. Po njenem mnenju gre za neke vrste "privatni projekt nekih samooklicanih herojskih osamosvojiteljev", saj da muzej ni imel nobenega resnega strokovnega koncepta in nobene resne zbirke. Dodala je še, da ponorela obramba muzeja kaže, da je šlo ustanoviteljem zares le za promocijo lastne slave. 

Godčeva je dejala, da ne gre za heroični mavzolej. "Dobro vemo, kako so potekali dnevi v 90. letih in da je ta muzej nastal ob 30. letnici samostojne Slovenije in da ne gre za nikakršno solo akcijo. To je pomembna tema za slovenski narod. Brez te osamosvojitve ne bi imeli svoj države," je zagovarjala svoje stališče in dodala še, da je muzej simbol boja slovenskega naroda za osamosvojitev. "Tisti, ki temu nasprotujejo, nasprotujejo tudi slovenski osamosvojitvi," je dodala. 

"Osamosvojitev ni bila projekt enega samega človeka in neke skupinice njegovih prijateljčkov, ampak je bil to projekt z dolgo predzgodovino," je na drugi strani vztrajala Pašek Šetinčeva in naštela: Majniško deklaracijo, borce za severno mejo, narodnoosvobodilno borbo, vse dogodke, ki so se zgodili po drugi svetovni vojni, dogajanje s Kavčičevo vlado v 70. letih in nato zaplembo Mladine, Tribune v 80. letih, civilno družbena vrenja. "Takšna tema zanesljivo v celoti sodi v nek koncept, ki ga strokovno obdela zgodovinska stroka in v koncept resnega državnega muzeja, ki ga mi imamo – to je Muzej novejše zgodovine, ki je ves čas tukaj," je poudarila. 

Dodala je še, da v takšnem muzeju pričakuje tudi, da se na pravi način ovrednoti delo slovenske Policije in vlogo vodstva slovenske partije iz 80. let, ki se je v Beogradu borila s Slobodanom Miloševićem. "Na čelu tega vodstva partije je bil takrat Milan Kučan, ki se ga zelo grdo obravnava. Tudi vloga pokojnega dr. Janeza Drnovška je pomembna v osamosvojitvenih procesih in še vloga mnogih drugih," je pripomnila in dodala še celotni odbor za človekove pravice, ki je leta 1988 Janšo reševal iz zapora. "Med njimi je bil tudi moj mož. Bom k zgodbi dodala še svoj osebni lonček," je povedala. Po njenih besedah bi moral biti v muzeju tudi kakšen pano o nekaterih "grdih" zgodbah o osamosvojitvi, pri tem je izpostavila 25.000 izbrisanih ljudi. Hkrati pa bi se moralo po njenem mnenju ovrednotiti še trgovino z orožjem. Od leta 2000 še vedno pričakujemo vrsto novinarskih konferenc, ki jih je v zvezi s tem napovedoval Janez Janša, da pojasni svojo vlogo v tej zadevi, je dodala. 

Godčeva z njenimi pomisleki ni bila zadovoljna. "Mislim, da če začnem odgovarjati na vse te pomisleke, bom tudi jaz govorila 15 minut in potem bo oddaje gotovo konec. Še enkrat, ne gre za projekt ene osebe. Našteli ste kar nekaj zgodovinskih dejstev, s katerimi se tudi jaz strinjam, našteli pa ste jih tudi nekaj, s katerimi se ne moremo strinjati. Muzej slovenske osamosvojitve je namenjen vsem Slovencem v opomin in spomin. Nihče ne govori o muzeju, ki bi imel namen poveličevati nekoga, ampak Slovence, ki so si leta 1991 izborili samostojnost," je vztrajala.

"Torej vse Slovence?" jo je prekinila Pašek Šetinčeva. A Godčeva je nadaljevala: "Ne morete enačiti tistega, kar je bilo pred slovensko osamosvojitvijo, in tega združiti s tistim, kar je bilo po osamosvojitvi, in to dati v en muzej". Zmotilo jo je predvsem to, da je ministrica rekla, da bodo v muzeju preučevali in razlagali zgodovino. "Ne boste je razlagali, zato ker je resnica o slovenski osamosvojitvi ena, vemo kakšna. Potvarjanje zgodovine, kar želite storiti v tem novem muzeju, potem vemo, pri čem smo," je sklenila Godčeva. 

"Interpelacija je razprava o neizpolnjenih obljubah vlade Roberta Goloba"

"Bistvo interpelacije ni samo muzej, je tudi razprava o neizpolnjenih obljubah vlade Roberta Goloba," je dejala Godčeva in za primer navedla reformo zdravstva, za katero so obljubljali, da bo pripravljena v devetih mesecih. "Pa tudi o tem, da so bili sprejeti zakoni in uredbe, ki so pripomogli k temu, da Slovenija v teh devetih mesecih izgublja. Ukinitev urada za demografijo, ukinitev urada za referenčne cene. O sumljivih poslih predsednika vlade v Gen-I, pa pritiskih na Policijo, o katerih je govorila ministrica Bobnarjeva, o tem, da ima Golob vzporedno policijo in varovanje," je naštela.  

"Glede poslov Gen-I-ja je vaša stranka po Balkanu pošiljala ljudi, ki naj bi preučevali indice nekih poslov, ki so se vsi izkazali za neresnične domislice vaše stranke, in to tik pred volitvami. Izmišljene zgodbe, ki so bile vse že zdavnaj demantirane. Se pa boste morali tudi vi v zvezi z Gen-I-jem sami vase zazreti – kaj ste počeli in kako ste politično zlorabljali dve ključni instituciji te države – Furs in Urad za preprečevanje pranja denarja," je dejala Pašek Šetinčeva. 

Glede zdravstvene reforme je Pašek Šetinčeva izpostavila, da je minister postavil jasno časovnico. "Do konca tega meseca bo predstavil prve krovne zakone, med drugim se bo dotaknil tudi reorganizacije ZZZS-ja. Kolikor je meni znano, je imel reorganizacijo ZZZS-ja na mizi tudi minister Janez Poklukar, ki pa ga je moral žal pospraviti v predal. Zakaj? Predlagam, da vprašate svojega strankarskega šefa," je rekla Godčevi. 

"Paškova je navedla toliko trditev, ki jih bo morala ona dokazati, ne mi," je odvrnila Godčeva. "Glede Poklukarja prvič slišim, prosim Paškovo, da mi pokaže ta zakon, pa potem z veseljem odgovorim. Glede ministrove časovnice pa – tudi maja je dejal, da bomo imeli 15. septembra vse podatke, strokovni svet pa naj bi do konca leta pripravil izhodišča za reformo. Ničesar od tega ni bilo. Kaj smo dočakali? Dočakali smo novo časovnico," je dejala in naštela še neizpolnjeno reformo pravosodja. 

Tudi sicer je interpelacija po besedah Pašek Šetinčeve napisana zelo pavšalno in površno. "Tem 16 stranem glede muzeja je dodanih še nekaj točk," je povedala in izpostavila, da je interpelacija spisana na 22 straneh. 

Bo interpelacijo podprla tudi NSi?

"To je njihova suverena odločitev, kakršna bo, jo bomo spoštovali. Glede na to, da je bil dogovor o možnosti vzajemnih interpelacij – v primeru podpisa naše interpelacije potem lahko sledi tudi naš podpis za interpelacijo ministrice. Kadarkoli lahko podpise za interpelacijo prispevajo, dovolj jih je 10," je dejala Godčeva. 

Koalicija je medtem enotna v podpori Goloba, je potrdila Pašek Šetinčeva.