Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva kot na domu in zagotavlja enakopraven dostop vsem ter omogoča varno starost, je na novinarski konferenci ob vložitvi podpisov ocenil namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač.
Evropske institucije vrsto let ugotavljajo, da Slovenija področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejenega, je poudaril. Sprejem tega zakona zato po njegovi oceni predstavlja enega od mejnikov tudi v načrtu za okrevanje in odpornost, kar je pogoj za dostopanje do nepovratnih evropskih sredstev.
DZ je Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, sprejel decembra lani, predvideval pa je postopno uveljavljanje oz. z enoletnim zamikom. Černač je ocenil, da bi bilo prehodno obdobje dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona. Zakon določa tako izvajalce storitev, njihove upravičence, prehod iz obstoječih oblik institucionalnega varstva v nove oblike, določeni so viri financiranja, je naštel. "Vsak ima pač za narediti tisto, kar zakon določa," je izpostavil.
Po Černačevih besedah je zakonu nasprotovala že takratna opozicija in nekateri posamezniki. "Ni jim uspelo, občutek pa je, da želijo kljub njihovemu porazu še vedno škoditi starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč," je predvidel. Sicer bi po njegovem mnenju vložili novelo zakona, ki vključuje njihove takratne predloge, ne pa zgolj zamika izvajanja zakona. SDS je zmotilo tudi, da je bila takšna novela vložena po nujnem postopku.
V NSi so proti zamiku uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi, kot ga predvideva koalicijska novela. Glede tega, ali bodo referendum podprli, pa se morajo v stranki še pogovoriti.
SDS si obeta, da bodo vsi njeni morebitni referendumi potekali sočasno s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami
V SDS pričakujejo, da bo zbiranje 40.000 podpisov odrejeno v istem roku kot za ostala dva referenduma, torej med 1. septembrom in 5. oktobrom. Hkrati imajo v mislih, da bodo vsi referendumi, za katere bodo zbrali zadostno število podpisov, izvedeni sočasno s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami.
Gre sicer že za tretjo pobudo za zakonodajni referendum s strani SDS, poleg spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi so pobudo za referendum vložili še na novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija in na spremembe Zakona o vladi. Na vprašanje, če bo to 'modus operandi' SDS v tem mandatu, je Černač odgovoril, da je to vprašanje za premierja Roberta Goloba in njegovo koalicijo. "Če ne bodo vlagali škodljivih zakonov in škodljivih novel zakona, potem ni nobene potrebe, da bi te škodljive posledice preprečevali na referendumih," je dejal.
DZ je novelo zakona sprejel prejšnji teden. Vlada namreč meni, da je vsebina zakona pomanjkljiva, in ne omogoča izvajanja v praksi, na kar opozarjajo tudi številni deležniki, med njimi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Preložitev izvajanja zakona je bila po njihovi oceni zato nujna in neodložljiva.
Ministrstvo za delo: Referendumska pobuda SDS o Zakonu o dolgotrajni oskrbi škodi starejšim
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so poudarili, da je bil zamik izvajanja Zakona o dolgotrajni oskrbi sprejet zato, ker bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših. Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, so zapisali.
"Z novelo zakona si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb," je poudaril državni sekretar na ministrstvu Simon Maljevac. Ob tem bodo razbremenili tudi vse ključne deležnike, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti, je dodal.
Sprememba zakona po zagotovilih ministrstva prinaša 16 milijonov evrov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov evrov letno pa zagotavlja za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. "S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni," so zapisali.
Poslanec Levice Miha Kordiš je menil, da SDS predvsem brani svojo "škodljivo zapuščino". "Nova koalicija je podedovala eno samo pogorišče in Zakon o dolgotrajni oskrbi je ena izmed najbolj očitnih kadečih se ruševin, pri tem se pa na noben način sploh ne ozirajo, kakšne so potrebe starejših," je dejal. Zakon, kot ga je spisala SDS, je po njegovih besedah namenjen privatizaciji skrbstva starejših in njegovo financiranje obeša na proračun. "V Levici ne želimo, da se to navijanje stroškov za upokojence in njihove družine še stopnjuje in da se že tako načeto in podhranjeno skrbstvo starejših v tej državi še naprej razgrajuje in privatizira," je dejal. Zakon bodo po Kordiševih besedah spisali na novo.
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.