Izvršilni odbor SDS je na zadnji seji sprejel sklep, da predlaga predsedniku države, da ob prvi obletnici smrti z zlatim znakom svobode posmrtno odlikuje ključnega tvorca slovenske države Jožeta Pučnika. Izvršni odbor je hkrati poslal pobudi Mestni občini Ljubljana in občini Slovenska Bistrica, da v glavnem mestu ter v njegovi rojstni občini Jožetu Pučniku postavijo spomenik. Delegacija vodstva SDS je ob prvi obletnici smrti Jožeta Pučnika položila cvetje na njegov grob na pokopališču v Črešnjevcu.
Predsednik SDS Janez Janša pa je na strankini spletni strani v spomin na Jožeta Pučnika, sicer častnega predsednika SDS, med drugim zapisal, da je bil demokrat, velik Slovenec in humanist ter da se imamo njegovemu pogumu in pronicljivi sposobnosti zgodovinske analize Slovenci v največji meri za zahvaliti, da imamo svojo državo, ki se bo tako lahko letos svobodno povezala v EU in Nato.
Bolj kot kdorkoli drug je Pučnik zaslužil, da bi maja letos, ko bo poleg slovenske zaplapolala tudi evropska zastava, stal na častni tribuni in se spominjal naporov, ki so bili potrebni, da so te sanje postale resničnost. In zaslužil je, da bi mu predsednik te države, katere brez Pučnika ne bi bilo, podeli zlati znak svobode. Pravzaprav je zaslužil, da bi ob tej priložnosti sam odkril spomenik in simbolno podelil znak svobode Neznanemu junaku, temu kolektivnemu pogumu naroda, ki pa ga v novejši zgodovini najbolje pooseblja prav Jože Pučnik.
Po Janševih besedah je bil Pučnikov pogum večkrat večji od tega, kar je bilo slovensko povprečje sposobno sprejeti. "Najbolj žalostno se je to pokazalo na predsedniških volitvah leta 1990, toda Jože je svoj volilni program na čelu Demosa kljub temu izpeljal in tisti, ki je s strašenjem pred potrebnimi spremembami dobil večinsko podporo slovenskega povprečja, je moral potem, ko mu ni uspelo ustaviti osamosvojitvenega procesa, še sam s solzami v očeh skočiti na vlak, ki je peljal s političnega Balkana," je zapisal Janša.
Kdo je bil Jože Pučnik?
Kot je znano, se je Jože Pučnik, sociolog, publicist, doktor znanosti in politik rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik SDSS, ki se je kasneje preimenovala v SDS, bil pa je tudi (od 1989-91) predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah 1990. Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika republike, leta 1992 je bil podpredsednik vlade RS, na volitvah 1992 pa izvoljen za poslanca DZ, kjer je med drugim vodil parlamentarno preiskovalno komisijo za povojne množične poboje. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike.
Pučnik je leta 1958 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti (FF) iz filozofije in svetovne književnosti ter se na FF zaposlil kot asistent. Zaradi člankov v Reviji 57 je bil leta 1958 aretiran in obsojen na devet let strogega zapora, v splošni amnestiji leta 1961 se mu nato kazen zniža na sedem let. Po petih letih je bil pogojno odpuščen (1963). Vključil se je v delo pri reviji Perspektive, kjer je objavil nekaj člankov; zaradi njih so ga znova aretirali. Po dveh letih zapora je leta 1966 odšel v Nemčijo, kjer je najprej delal kot fizični delavec. Dobil je politični azil. Leta 1967 se je vpisal na Univerzo v Hamburgu (sociologija, filozofija in pedagogika) in študij končal z doktoratom (1971). Dobil je mesto docenta za sociologijo na Univerzi v Lueneburgu. Leta 1989 se je upokojil kot višji akademski svetnik.
Jože Pučnik je eden od avtorjev znamenite 57. številke Nove revije z podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program, ki je izšla leta 1987. V Novi reviji (63/64) je objavil tudi članek Dvoje temeljnih zahtev, v katerem zahteva suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank. Poleg več strokovnih člankov v Nemčiji in pretežno političnih v Sloveniji je objavil tudi knjigi Članki in spomini 1957-1985 ter Kultura, družba in tehnologija.