SDS zahteva izredno sejo DZ o pokojninskem sistemu

V poslanski skupini največje opozicijske stranke v zahtevi za sklic izrednega zasedanja DZ ocenjujejo, da gre za dva ključna predloga, ki se nanašata na odpravo neupravičenih privilegije v pokojninskem sistemu. Predlog za razveljavitev zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge so minuli teden, nekaj dni pred referendumskim odločanjem o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, vložili sami.

Referendum o novem zakonu, ki bi nadomestil obstoječi zakon iz leta 1974, so prav tako predlagali v SDS.

Danes pa so v sporočilu za javnost ob zahtevi za sklic izredne seje DZ med razlogi za razveljavitev zakona navedli podobne razloge, kot jih je vladna stran navajala ob zagovarjanju novega zakona. Tako so navedli, da obstoječi zakon omogoča podeljevanje dodatkov brez jasnih, transparentnih in preverljivih meril ter spomnili, da je že pred več kot desetletjem na to opozorilo tudi računsko sodišče. Kljub tem ugotovitvam pa zakon nikoli ni bil nikoli sistemsko odpravljen, so izpostavili v SDS.

Izid nedeljskega referenduma, na katerem so volivci večinsko zavrnili nov zakon, pa so po njihovem mnenju jasen pokazatelj, da državljani nasprotujejo kakršnimkoli posebnim pokojninskim statusom, ki niso utemeljeni na dejanskih prispevkih v pokojninsko blagajno.

Ob dejstvu, da je vlada že pripravila predlog pokojninske reforme in ga poslala v DZ, pa kot smiselno ocenjujejo, da oba zakonska predloga poslanci obravnavajo na isti seji. "To bo omogočilo celovito razpravo o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji in zagotovilo, da se odpravijo neupravičeni privilegiji ter vzpostavi pravičen in vzdržen sistem za vse državljane," so prepričani v SDS.

Medtem pa so poslanci koalicije danes v DZ vložili zahtevo za splošno razpravo o predlogu pokojninske reforme.

Tega je vlada potrdila minuli teden, po njem pa bi se med drugim zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zviševala za tri mesece letno in od leta 2035 znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 let zavarovalne dobe pa 67 let. Od leta 2028 bi se postopno podaljševalo tudi obdobje za izračun pokojninske osnove in bi od leta 2035 vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let izločili. Ob tem bi se postopno zviševal tudi odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove in bi leta 2035 znašal 70 odstotkov.