SDS zahteva od vlade, da finančno opredeli ukrepe iz koalicijske pogodbe

Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za sklic nujne seje komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali finančne posledice ukrepov iz koalicijskega sporazuma.

SDS predlaga naj komisija vlado pozove, da se ta v 15 dneh opredeli do ocene fiskalnega sveta, ki je ugotovil, da bi dosledno izvajanje ukrepov, navedenih v koalicijski pogodbi lahko vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. Vlada naj tudi izračuna finančne učinke ukrepov iz koalicijske pogodbe v 30 dneh od potrditve sklepa na komisiji. Ukrepov, ki jih ne more tako opredeliti, naj najprej vsebinsko in časovno doreče, nato pa oceni finančne posledice. Fiskalni svet je namreč v svoji oceni sicer med drugim zapisal tudi, da je večina ukrepov koalicijske pogodbe vsebinsko in terminsko nedorečenih.

"V SDS smo resno prebrali koalicijsko pogodbo," je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Anže Logar, ki predseduje komisiji za nadzor javnih financ, in ocenil, da je bil odziv tistih, ki največ prispevajo k slovenskemu BDP, zelo glasen. Cilji vlade pomenijo tudi javnofinančne posledice, "naša želja je, da se zapisano v koalicijski pogodbi zelo natančno ovrednoti".

Logar je dodal, da upa, da bo vlada oceno fiskalnega sveta "razumela kot pomoč, da lahko razloži, kaj je z ukrepi mislila," tudi on je ob tem opozoril na "celo vrsto nedorečenosti in ukrepov", ki so navedeni v koalicijski pogodbi.

Odbor za gospodarstvo brez podpore za priporočila vlade 

Spomnimo, da je, še posebej gospodarstvenike, najbolj razburila napoved da se bo osebne prihodke iz kapitala in rent vključilo v osnovo za odmero dohodnine. Na to temo se je sestal tudi odbor DZ za gospodarstvo in razpravljal o gospodarskih ukrepih, zapisanih v koalicijski pogodbi. Ti so po oceni opozicije škodljivi in uničujoči za slovenske podjetnike:  "Koalicijska pogodba, ki so jo dogovorile stranke LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB in DeSUS, prinaša predvsem nerazumne dodatne nove obdavčitve za gospodarstvo, zato je med podjetniki vzbudila začudenje in ogorčenje," je opozorila Suzana Lep Šimenko iz SDS. "Si predstavljate, da bi v ZDA na takšen način postopali proti podjetnikom," je pa je vprašal Jernej Vrtovec iz NSi. Če bo denimo uresničena zaveza iz koalicijske pogodbe o vključitvi osebnih prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za odmero dohodnine, bodo morali podjetniki plačati skoraj 60 odstotkov davka, je izračunal.

Na drugi strani vlada obljublja, da noben ukrep ne bo sprejet brez dogovora. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je zatrdil, da se vlada zaveda pomena razvoja gospodarstva, za krepitev njegove konkurenčnosti pa da je pomembno predvsem primerno poslovno okolje. Medtem ko je poslanka SMC Mateja Udovč poudarila, da so koalicijsko pogodbo sklenili z vso resnostjo in jo bodo kot takšno tudi izvrševali, pa je Cantarutti dejal, da ta dokument predstavlja usmeritev za delovanje vlade. "Ne bo ukrepov, ki bi zmanjševali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, nič ne bo sprejeto čez noč," je dejal.

Tudi državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je zagotovila, da so v koalicijski pogodbi navedene usmeritve in ne konkretni ukrepi. "Konkretni ukrepi bodo dogovorjeni v dialogu, ki je že vzpostavljen, v njem pa sodelujejo vsi deležniki," je dejala. Na davčnem področju bodo sicer po njenih besedah potrebne spremembe predvsem v smeri razbremenitve stroškov dela, prenove sistema obdavčitve nepremičnin ter poenostavitve in informatizacije postopkov.

Predloge iz koalicijske pogodbe je zagovarjal tudi Luka Mesec iz Levice. "Podjetniki morate vedeti, da ste od države nekaj dobili, zato ji morate tudi nekaj dati." Spomnil jih je, da so si pred leti zagotovili izločitev prihodkov od kapitalskih dobičkov in rent iz obdavčitve z dohodnino, dosegli pa tudi eno najnižjih efektivnih stopenj davka na dobiček. "Zdaj pa bi od države radi še več olajšav. Ne more vam jih dati," je dejal.

Po štirih urah razprave odbor ni podprl nobenega od predlaganih priporočil vladi.

Gospodarski minister s strokovnim svetom o gospodarskih ukrepih vlade 

Na pobudo gospodarskega ministra Zdravka Počivalška pa je bil ustanovljen strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Deloval bo kot posvetovalni organ za ukrepe, ki jih bo predlagala vlada in ki sodijo v pristojnosti gospodarskega ministrstva. V strokovnem svetu bodo sedeli tako predstavniki ministrstva kot predsedniki gospodarskih združenj, natančneje predsednik in generalna direktorica GZS Boštjan Gorjup in Sonja Šmuc, predsednik in direktor OZS Branko Meh in Danijel Lamperger, predsednica trgovinske zbornice Marija Lah in izvršna direktorica zbornice Mija Lapornik, predsednik SBC Marjan Batagelj in izvršni direktor poslovnega kluba Goran Novković ter predsednik in generalni sekretar združenja delodajalcev Marjan Trobiš in Jože Smole.

"Posvetovali se bomo predvsem o temah, ki sodijo v moj resor, predvidevam pa, da bomo kdaj načeli tudi kakšno temo, povezano z delovnopravno zakonodajo ali davki. Takrat bom z veseljem stališča gospodarstva prenesel kolegom v vladi," je ob tem povedal minister Počivalšek, ki prvo sejo sveta pričakuje že v začetku oktobra.