Zaradi domnevnih zlorab v pravosodju SDS zahteva izredno sejo

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na današnji novinarski konferenci povedala, da izredno sejo državnega zbora zahtevajo, da bi med drugim "našli pot iz blata, v katerem se je znašlo pravosodje". Menijo namreč, da v sodnih postopkih prihaja do številnih zlorab, pa tudi do pritiskov na neodvisne odločitve sodnikov. "Tema je zelo pomembna ter terja konkretne odgovore in ukrepe," je dejala.

Kot primere, v katerih naj bi prišlo do zlorab v sodnih postopkih, v SDS navajajo primer Patria, primer številnih, večinoma na sodišču padlih postopkov zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, in primer nekdanjega poslanca SD Andreja Magajne. Tega je tožilstvo preganjalo zaradi domnevnega posedovanja pornografskega gradiva z mladoletnimi osebami, a ga je sodišče obtožb oprostilo.

Kot primer nedopustnih pritiskov na sodne odločitve pa v SDS navajajo sojenje Milku Noviču, v katerem je sodnik Zvjezdan Radonjić, ki mu je izrekel oprostilno sodbo, opozoril na številne pritiske, da bi sodil, "kot je treba", in da bi Noviča obsodil. Med drugim je sodnik kot pritiske navedel zahteve za njegovo izločitev, predlog vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana predsedniku okrožnega sodišča, naj zoper sodnika uvede disciplinski postopek, in domnevne obiske ene izmed sodnic, ki naj bi Radonjića prepričevala, naj Noviča obsodi. Na okrožnem sodišču so v zvezi z zahtevami za izločitev in predlogom Furlana ocenili, da ni šlo za nedopusten pritisk na sodnika, glede navedb sodnika o domnevnih obiskih sodnice pa so na sodišču povedali, da jih ni bilo mogoče preveriti.

Po besedah Bah Žibertove vsi navedeni primeri kažejo, da je izredna seja DZ na to temo nujna, posebej ker se ne moremo zanašati, da bo krivice popravljalo Evropsko sodišče za človekove pravice. "Red je treba vzpostaviti doma in hkrati zgraditi zaupanje v naše pravosodne organe," je dejala. Skrbi jo tudi, da se na primer Novič ni odzval predsednik republike Borut Pahor in pa to, da je bilo iz odziva ministrice za pravosodje Andreje Katič razbrati, da nujnih ukrepov ministrstva v tem primeru ne bo.

V SDS zato DZ predlagajo, naj na izredni seji sprejme priporočilo vladi, da v sodelovanju s policijo in vrhovnim državnim tožilstvom opravi analizo vseh postopkov v primeru Novič in drugih podobnih primerih ter na podlagi ugotovitev predlaga zakonske spremembe, ki bodo v večji meri preprečevale kršitve človekovih pravic. DZ naj vrhovnemu sodišču priporoči, da opravi analizo vseh postopkov sojenja v primerih Patria, Kangler in Magajna ter po potrebi predlaga ustrezne zakonske rešitve. Prav tako v SDS predlagajo, naj vrhovno sodišče in državno tožilstvo opravita temeljito analizo navedb sodnika Radonjića v primeru Novič ter v okviru svojih pristojnosti ukrepata zoper odgovorne.

Po mnenju sodniškega društva zahteve za izločitev in zborovanja pred sodišči niso nedovoljen pritisk na sodnika

Ob nedavnih opozoril sodnika Zvjezdana Radonjića na domnevne pritiske v zadevi Novič se je v javnosti odprlo vprašanje, kaj je sploh mogoče šteti kot nedovoljen pritisk na sodnika. Na Slovenskem sodniškem društvu pravijo, da nedovoljen pritisk niso zahteve za izločitev in zborovanja pred sodiščem, problematični pa so neformalni poskusi vplivanja.

Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Radonjić je, kot rečeno, ob nedavnem izreku oprostilne sodbe Milku Noviču, ki ga obtožnica bremeni umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, opozoril na številne pritiske, ki naj bi jih bil deležen med sojenjem. Med drugim je navedel zahteve po njegovi izločitvi, predlog vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana predsedniku okrožnega sodišča, naj zoper sodnika uvede disciplinski postopek, in domnevne obiske ene od sodnic, ki naj bi ga prepričevala, naj Noviča obsodi.

Na okrožnem sodišču so v zvezi z zahtevami za izločitev in Furlanovim predlogom ocenili, da ni šlo za nedopusten pritisk, glede navedb sodnika o prepričevanju ene izmed sodnic, kako naj sodi, pa so sporočili, da jih ni bilo mogoče preveriti.

Na Slovenskem sodniškem društvu se glede konkretnega primera ne želijo opredeljevati, na načelni ravni pa se strinjajo z mnenjem vodstva okrožnega sodišča, da vlaganje pravnih sredstev, kot je npr. zahteva za izločitev sodnika, ne predstavlja nedovoljenega pritiska na sodnika.

"Predlogi za izločitev sodnikov so običajen način, kako odvetniki in drugi zainteresirani poskušajo doseči zavlačevanje postopka ali morda drugačno obravnavo zadeve, s tem pa so, razen v izjemnih primerih, ko okoliščine primera to terjajo, praviloma neuspešni. Sodniki predlogov za izločitev običajno tudi ne dojemajo kot pritisk glede odločanja v zadevi," so navedli za STA.

Na vprašanje, ali bi šlo lahko za nedovoljen pritisk pri dopisu, kot ga je predsedniku okrožnega sodišča poslal Furlan, in ali je lahko nedovoljen pritisk na sodišče javna napoved ministra za pravosodje, da bodo letele glave, če bo primer zastaral, na sodniškem društvu niso odgovorili. Pojasnili pa so svoje videnje, ali bi lahko nedovoljen pritisk pomenila zborovanja, kakšna je zaradi primera Patria pred vrhovnim sodiščem organiziral Odbor 2014, in navzočnost podpornikov obtoženih na obravnavah.

"Svoboda izražanja in združevanja državljanov, medijev oz. civilne družbe ne predstavlja nedovoljenega pritiska na sodnika. Aktivnosti raznih odborov in prisotnost zainteresiranih na javnih obravnavah ni mogoče šteti kot nedopusten pritisk na sodnika, seveda pa lahko moti potek narokov ali potek samega postopka nasploh," so zapisali.

Po navedbah društva lahko sodnik tako vlaganje zahtev za njegovo izločitev kot zborovanja pred sodiščem subjektivno morda doživlja kot neke vrste pritisk. A "kdor se je odločil za sodniški poklic, mora vse to vzeti v zakup, saj smo sodniki funkcionarji, naše delovanje pa je javno", so opozorili v sodniškem društvu.

In kaj sploh so nedopustni prijemi, ko gre za delo sodnikov oziroma poskuse vplivati na njih? Na sodniškem društvu menijo, da so nedopustni predvsem "neformalni poskusi vplivanja na delo in odločanje sodnika oziroma sodnega senata, saj je sodba rezultat procesnega gradiva v sodnem spisu, dokaznega postopka in argumentacije v sodni dvorani".