Kot so navedli na Specializiranem državnem tožilstvu, so pritožbo zoper sklep o izločitvi dokazov v zadevi Satko Zovko na Višje sodišče v Ljubljani vložili v sredo.
Kot so pojasnili, je sodišče s sklepom presojalo obstoj pogojev za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe. "Ti pogoji so bili v času izdaje odredb po mnenju tožilstva izpolnjeni," so izpostavili na SDT.
Poudarjajo, da so bili prikriti preiskovalni ukrepi v tej zadevi odrejeni in izvrševani skladno z zakonom. "Z odločitvijo sodišča prve stopnje se zato ne strinjamo in menimo, da ta temelji na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja in kršitvi določb zakona o kazenskem postopku," so navedli na tožilstvu.
Poudarjajo tudi, da tožilstvo vseskozi usmerja policijo na način, da le-ta dokaze zbere zakonito in skladno z domačo in mednarodno sodno prakso. "Na takšen način je Specializirano državno tožilstvo RS postopalo tudi v predmetni zadevi," so dodali.
V sojenju prišlo do preobrata še pred glavno obravnavo
Kot je nedavno poročal Dnevnik, je v sojenju zaradi umora Satka Zovka, ki je konec leta 2024 pretresel Slovenijo, še pred začetkom glavne obravnave prišlo do pomembnega preobrata.
Po navedbah časnika, ki se pri tem sklicuje na neuradne, a zanesljive informacije, je sodnik Gorazd Fabjančič sprejel sklep, s katerim je iz sodnega spisa zoper obtožene Dina Muzaferovića, Jako Berganta, Osmana Koštića, Vilija Sušnika in Rolanda Cretuja izločil več ključnih dokazov, ki so jih policisti pridobili s tajnim opazovanjem ter nato s hišnimi preiskavami.
Zovkovo truplo so 29. novembra 2024 našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani, ko naj bi se vračal iz tamkajšnje igralnice. Bil je skesana priča v preiskavi proti članom hudodelske združbe, znane kot Škaljarski klan. Šest dni po umoru so v ljubljanskih Črnučah prijeli prve tri osumljence.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.