Po tednu hišnega pripora se je Alja Budair odločila, da razkrije svojo plat zgodbe, v kateri ji policija očita poneverbo humanitarnega denarja. Že dejstvo, da smo se pogovarjali v kuhinji 42 kvadratnih metrov velikega stanovanja, nas ni ravno prepričalo, da smo pri veliki sleparki, kot jo v zadnjem času označuje del javnosti, kar je privedlo do tega, da otroka ne hodita več v šolo, ker so ju sošolci zbadali z nadležnimi vprašanji o materi.
Njen zagovornik Aleksander Čeferin, pravi, "da sklep o priporu ni utemeljen, je nerazumen po njegovem mnenju, očitanje ponovitvene nevarnosti gospe pa je enako kot bi očitali impotentni osebi poskus ponovitvene nevarnosti za posilstvo, kajti gospa nima nikakršnih pooblastil več in niti teoretično ne more ponavljati nobenih dejanj."
Sedaj že nedvomno bivša sekretarka koprskega Rdečega križa v prepričanju, da ni storila nobenega prekrška, kaj šele, da bi zagrešila krajo, na svojo stran tehtnice nasprotno postavlja nekaj let po njenem uspešnega dela, ki je postajalo iz dneva v dan bolj mukotrpno, po izbruhu škandala v državnem vrhu organizacije pa naravnost duhamorno. Povedala nam je, da "jim je veliko financiranj takrat odpadlo, na koncu so izgubili še javna dela, civilnike, tako da jih je zelo malo ostalo v službi. Pomagali so si s prostovoljci, kljub vsemu so bili izredno uspešni na področju krvodajalsta, na področju sociale itd… vendar to z resnično nadčloveškimi napori. Delalo se je cele dni, vikende, stalno telefoni, stalno ljudje, stalno sestanki."
Nekaj prostovoljcev pa le ni imelo ravno laskavega mnenja o njenem liku in delu. "Marsikomu, tudi od naših prostovoljcev, ni bilo všeč, ker sem zahtevala red v organizaciji in da so finance urejene tako kot je treba. To verjetno marsikomu ni bilo všeč, zato tudi take izjave nekaterih," se brani Budairova. Mnogi drugi pa ji v teh dneh izražajo podporo, in ne verjamejo, da bi bila ona sposobna krasti. Besedo naj bi imelo zdaj sodišče.
Kako blizu epiloga je afera nekdanjega vodstva RK v Ljubljani?
Primer preiskujejo na koprskem tožilstvu in v Ljubljani, kjer je sodišče odobrilo zahtevo tožilcev za preiskavo zoper takratnega sekretarja Mirka Jeleniča in njegovega pomočnika Janka Jurco.
Potem, ko je dobrih 16 let sedel na najvišjem stolčku RK, se bo Mirko Jelenič v kratkem upokojil. Jelenič je nedosegljiv, prav tako Janko Jurca, njegova desna roka na RK, natančneje v podjetju Slork, ki si ga ta humanitarna organizacija lasti 100-odstotno in ki se mu slabo piše, do konca leta bo propadlo. Tožilci nameravajo podrobno preveriti posojanje denarja, nekdanje vodstvo je obdolženo, da je RK s posli finančno oškodovalo oziroma se je s tem okoristilo. Zagrožena je kazen do 8 let zapora.
Sporne pa so tudi individualne pogodbe, ki so Jeleniču in njegovima namestnicama prinašale vrtoglave plače. Nekdanji sekretar je mesečno brez dodatkov prejemal približno 600 tisočakov neto, pobral pa je tudi odpravnino dobre 4 milijone tolarjev. Sedanji sekretar Srečko Zajec prejema natančno 432 tisoč tolarjev neto, predsednik Janez Remškar pa dobrih 100 tisočakov. Jeleničevi namestnici Darja Horvat in Neva Petek sta še naprej strokovni sodelavki na sedežu RK v Ljubljani z bistveno nižjo plačo, kot sta jo prejemali po individualni pogodbi, ko so bile v igri številke nad pol milijona tolarjev neto. Ljubljansko tožilstvo pa je zoper Horvatovo, prav tako zahtevalo preiskavo, vendar je sodišče doslej še ni odobrilo.
Nov zakon za urejanje delovanja človekoljubnih organizacij
Zakon, ki bo urejeval delovanje človekoljubnih organizacij, bo najbrž kmalu prišel na glasovanje na poslanske klopi. Rdeči križ Slovenije bo ostal priviligirana organizacija nacionalnega pomena, kot ga opredeljuje novi zakon. Kljub temu pa bodo zanj začela veljati nova določila, s katerimi bo pregled nad poslovanjem največje človekoljubne organizacije in seveda vseh drugih bolj pregleden.
Novi zakon zaradi vsaj načelne izenačenosti ustreza večini predstavnikov človekoljubnih organizacij pri nas, čeprav jih ne obravnava enako. Alojzij Štefan, generalni tajnik slovenskega Karitasa, meni, da bo zelo težko poenotiti vse dobrodelne organizacije, ki so nastajale. Invalidske organizacije na primer so izključene iz novega zakona, zakon pa je tako oster, da bi brez statusa humanitarne organizacije skoraj ostal tudi Unicef.
Andreja Črnak Meglič iz UNICEF-a je povedala, da so "zato smo na posredovanje Ministrstva za zunanje zadeve predložili amandma k temu zakonu in sicer podali nov člen, v katerem status humanitarne organizacije lahko pridobijo tudi tiste organizacije, ki so del mednarodno priznanih humanitarnih organizacij." Rdeči križ bo obdržal svoj zakon - in ostaja priviligiran ob sicer predlaganemu ostrejšemu finančnemu nadzoru. Simon Vrhunec, Ministrstvo za zdravje, "bi težko rekel, da je RK v tem smislu priviligirana organizacija. Res je, da je poseben zakon o RK, pri čemer pa ta zakon določa, da vse določbe o poslovanju in delovanju humanitarnih organizacij veljajo tudi za RK, v kolikor ni s tem posebnim zakonom drugače določeno." Prav s kontrolo porabe denarja, kot jo zahteva zakon, bodo seveda skušali povrniti zaupanje v vse človekoljubne organizacije.
Janez Remškar: RK si zasluži poseben zakon
V blagajno Rdečega križa pritekajo tako dobrodelna sredstva kot tudi proračunski oziroma davkoplačevalski denar. Poraba teh sredstev je nadzirana po posameznih segmentih. Predsednik Rdečega križa Slovenije Janez Remškar je povedal, da so področne organizacije RK so popolnoma samostojni pravni subjekti in seveda tudi samostojno odgovorni. Nepravilnosti na posameznih občinskih, regijskih odborih so seveda njihova stvar. Odgovornost je jasno opredeljena, sankcije pa so seveda opredeljene z obstoječo zakonodajo. "Žal mi je, da je v koprskem primeru prišlo do suma kaznivega dejanja na področju humanitarne dejavnosti. Povsem nesprejemljivo je, če bo ta sum potrjen. Treba je poudariti, da gre tu kljub vsemu za posameznike, v RK deluje 300 tisoč prostovoljcev in da je vendarle veliko zdravega jedra," je dejal Remškar.
Res je, da obstaja poseben zakon o RK iz leta 1993, ki zaenkrat ni spremenjen. Res je tudi, da po svoji dejavnosti bistveno odstopamo od drugih humanitarnih dejavnosti, ki delujejo samo na svojih ozkih področjih. RK deluje od humanitarne dejavnosti, humanitarne zakonodaje, prava do varstva v vojnah, deluje vzgojno, preventivno, ima posebna pooblastila na področju krvodajalstva, tu je cel spekter dejavnosti, ki je različen od drugih in mislim, da si poseben zakon zasluži. Mislim, da je prav, da se v zakonodajo uvede tudi pravi resni nadzor, še dodaja Remškar.
