'Evropa potrebuje Balkan toliko kot Balkan Evropo'

Na Bledu je potekal drugi dan že 5. Strateškega foruma Bled. Udeležilo se ga je prek 400 udeležencev iz 40 držav, med njimi "vrhunski mednarodni snovalci politike, voditelji iz zasebnega sektorja in strokovnjaki," je poudaril slovenski zunanji minister Samuel Žbogar in ocenil, da se je forum že dodobra zasidral na seznam evropskih dogodkov, ki jih ni več potrebno posebej predstavljati in ga mnogi že dobro poznajo.

Sicer pa je sam nad potekom foruma izrazil zadovoljstvo, pri tem pa je izpostavil, da so stroške foruma – šlo naj bi za okoli 150.000 evrov – v celoti pokrili s sponzorskimi sredstvi. "To kaže, da imamo poleg vegradov v Sloveniji tudi podjetja, ki so sposobna gledati v prihodnost in ki verjamejo v forume (...), in da imamo podjetja, ki verjamejo v gospodarsko diplomacijo in vidijo v sodelovanju z zunanjim ministrstvom uspešno zasebno-javno partnerstvo," je dejal.

Kot najpomembnejše udeležence je izpostavil nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Colina Powella, belgijskega premierja Yvesa Leterma, generalnega sekretarja arabske lige Amra Muso in kanadskega ministra za obrambo Petra Gordona Mackaya. Izpostavil je državno ministrico na indijskem zunanjem ministrstvu Preneet Kaur, namestnika brazilskega zunanjega ministra Antonia de Aguiar Patrioto, evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, nekdanjega španskega premiera Felipeja Gonzalesa, ki je vodil skupino za razmislek o prihodnosti EU, ter namestnika generalnega sekretarja OECD Richarda Boucherja. Z vsemi se je tudi srečal, je pojasnil Žbogar.

O Balkanu: Ključna predstavnica manjkala

Med države Zahodnega Balkana se mora vrniti zaupanje, so menili udeleženci prvega današnjega panela. V regiji pa si želijo tudi bolj oprijemljive evropske perspektive, kar bo stabiliziralo tako regijo kot Evropo. Hkrati je bilo slišati tudi, da je ključ za stabilizacijo predvsem Srbija.

Ravno Srbija pa je manjkala na današnjem panelu, ki so se ga udeležili hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković in zunanji minister BiH Sven Alkalaj, kosovski minister za evropske integracije Besim Beqaj in podpredsednik centra za inovacije ameriškega Mirovnega instituta Daniel Serwer, ki je bil v času vojn na Balkanu tudi posebni ameriški odposlanec v BiH.

Prav Serwer je bil najbolj kritičen do vloge Srbije v regiji. Kot je dejal, bi se Srbija morala nehati ukvarjati s tem, da bi si povrnila, kar je izgubila v času režima Slobodana Miloševića, predvsem Kosovo, ampak bi se morala posvetiti svojim evropskim ambicijam. Tako bi odblokirala tudi evropsko perspektivo BiH, ki je v "pasti" daytonskega ustavnega reda, ki ga je treba reformirati.

Na to je opozoril tudi zunanji minister BiH Alkalaj, ki je izrazil upanje, da bodo oktobrske volitve prinesle priložnost za napredek države, ki je "zadnja na vlaku" v regiji na poti v evro-atlantske povezave. Vendar pa zaostajanje BiH na tej poti ni zgolj posledica počasnih reform v državi, ki jih onemogoča predvsem daytonski sistem, ampak tudi preveliko pogojevanje s strani EU.

Članstvo v EU je sicer pomembna perspektiva za BiH, a trenutno je prioriteta predvsem Nato, je še dejal Alkalaj. Do članstva v Natu bi lahko prišli v naslednjih štirih letih, je menil in dejal, da bi članstvo BiH v Natu pomenilo "mirno Bosno", torej stabilno BiH.

V BiH si želijo tudi več vzpodbud s strani EU, predvsem vizumsko liberalizacijo, je še dejal Alkalaj. Kosovski minister Beqaj pa je pri tem pristavil, da Kosovo kot najmlajša država v regiji te perspektive sploh nima, da pa bi jim Evropa vendarle morala ponuditi nekaj oprijemljivega. "Evropa potrebuje Balkan ravno tako, kot Balkan potrebuje Evropo," je dejal Beqaj.

Udeleženci so sicer družno pozdravili tudi arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško kot zgled reševanja sporov v regiji prek dialoga in dobrososedskih odnosov. "Pokazali smo, da je možno reševati probleme," je dejal Jandroković in spomnil, da sta bili državi še pred enim letom, ob prejšnjem Strateškem forumu Bled, še precej narazen.

O vodah: Potočnik želi 'jadransko strategijo'

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik se je v okviru razprave o izzivu upravljanja z vodami posvetil plinskim terminalom. Meni, da če bo vsaka država posebej reševala težave, problemov severnega Jadrana ne bo moč rešiti.

Želijo, da bi se oblikovala posebna strategija za Sredozemlje, v tem okviru pa tudi posebna strategija za ozko in občutljivo Jadransko morje, še posebej njegov severni del.

Komisar se je sicer odzval tudi na trditve nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG), da je komisija zamrznila preiskavo o domnevnih nepravilnostih pri pripravi dokumentacije za gradnjo plinskih terminalov v Žavljah pri Trstu in v Tržaškem zalivu, saj naj ne bi želela ogroziti dvostranskih dogovorov med Italijo in Slovenijo glede gradnje omenjenih terminalov.

Potočnik je najprej dejal, da je postopek odobravanja obeh projektov še v teku, saj se gradnja še ni začela. Obenem je zagotovil, da komisija vse pripombe AAG obravnava zelo resno in so tudi del ukrepanja Bruslja s tem v zvezi.

Srednja Azija bo imela večji pomen

Glede Srednje Azije so udeleženci napovedali, da se bo geopolitični pomen regije v naslednjem desetletju povečeval. Izpostavili so tudi pomen Afganistana. Razpravljali so o vlogi zunanjih sil in mednarodnih organizacij v regiji. Menili so, da je regija še zmeraj izolirana in da dobiva premalo pozornosti mednarodne skupnosti. Ocenili so, da razmere v Kirgiziji predstavljajo potencialno nevarnost za širitev krize na druge srednjeazijske države, zato je od uspešnosti vzpostavitve delujočih državnih institucij v Kirgiziji posredno odvisna tudi uspešnost reformnih procesov ostalih držav v regiji.

Internet usodno vpliva na delovanje družb in gospodarstev

Na forumu so pripravili tudi pogovor o vplivih interneta. Ta je samo po sebi umevno dejstvo, ki usodno vpliva na delovanje družb in gospodarstev na okolje, na geopolitična razmerja moči in na razumevanje znanja in vednosti, so menili udeleženci. Predstavnik podjetja Telekom Slovenije Zoran Vehovar je izpostavil potrebo po vlaganju v tehnološke in razvojne inovacije, pri tem pa poudaril, da je v Sloveniji še vedno 30 odstotkov ljudi, ki nimajo dostopa do interneta.

Predstavnica organizacije Ovse za svobodo medijev Dunja MijatoviĆ je opozorila na omejevanje medijskih svoboščin s strani vlad, generalni sekretar Skupine za premislek Žiga Turk pa je predstavil internet kot moteč družbeni spodbujevalec enakopravnosti. Evropo je izpostavil kot celino, ki svojo uspešnost lahko pripiše tudi hitri prilagoditvi na nove oblike komunikacije, vključno z internetno revolucijo. V tem kontekstu je pozval k najboljši možni uporabi razuma, ki obstoji v naši družbi.

David Kennedy, direktor Eurescoma Nemčija, je orisal možnosti za nov trajnosti model za dostopnost do informacij, ki uravnoteži infrastrukturo in ponudnike storitev, podjetja. Opozoril je na subtilno razliko med konceptom internetne nevtralnosti in upravljanjem z omrežjem.

Še vedno veljajo posebna prometna pravila

Foruma se udeležuje več varovanih oseb, ki potujejo v varovanih kolonah s policijskim spremstvom. Tako še vedno velja, da vozniki morajo upoštevati navodila policistov ter svetlobne in zvočne opozorilne znake vozil iz spremstva.

Policija tudi danes pričakuje, da bo promet na relaciji med Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana in Bledom povečan, zaradi potovanja varnostnih kolon s policijskim spremstvom pa se bodo izvajale krajše mobilne zapore.

Policijska vozila za spremstvo varovane kolone so označena z rdečimi in modrimi lučmi. Vozniki se morajo ob srečanju s takšnim vozilom ustaviti in se umakniti z vozišča, varovani koloni pa omogočiti neoviran in prost prehod. Z vožnjo lahko nadaljujejo takoj, ko mimo njih zapelje zadnje policijsko vozilo, označeno z zeleno in modro lučjo.