Zunanji minister Ivo Vajgl je tudi sporočil, da bo slovenska stran vzpostavila tudi stik z dvema uglednima osebnostma iz držav članic Evropske unije, ki sta ji ponudila dobre usluge. Imen teh dveh oseb "z velikimi mednarodnimi izkušnjami" Vajgl ni hotel razkriti, saj je pojasnil, da mora biti o tem najprej sklenjen dogovor s Hrvaško, za katerega Vajgl upa, da bo sklenjen v bližnji prihodnosti.
Pobudo za sporazum, v katerem bi se državi zavezali, da se bosta izogibali incidentom in iskali rešitev skozi dialog, je danes v Bruslju na zasedanju odbora stalnih predstavnikov držav članic Evropske unije, t. i. coreperju, že predstavil vodja slovenskega predstavništva pri EU, veleposlanik Ciril Štokelj in po Vajglovih besedah je bila pobuda sprejeta pozitivno. "Slovenija ne zahteva in ne pričakuje spremenjene politike EU do Hrvaške, a brezpogojne slovenske podpore na poti v EU Hrvaška ne more več pričakovati," je sicer Štokelj povzel svoj nastop na coreperju. Uporaba sile ne more nadomestiti dialoga in tega se mora Hrvaška kot prihodnja članica EU zavedati, je dejal slovenski veleposlanik. "Hrvaška, ki želi biti pri približevanju EU zgled drugim balkanskim državam, mora spoštovati temeljne evropske principe," je še dodal Štokelj.
Sporazum naj bi bil 'gentlemantski'
Sporazum, ki ga je Slovenija predlagala Hrvaški v odziv na pogoste incidente med državama v zadnjem času, naj bi bil neke vrste 'gentlemanski sporazum'. V njem bi se strani zavezali, da bi se pri vseh odprtih vprašanjih, povezanih z razpadom nekdanje Jugoslavije, izogibali incidentom ter da bi pri dogovoru o meji spoštovali stanje na meji z dne 25. junija 1991 in že sprejete sporazumne rešitve. Del sporazuma bi bilo tudi načelo, da bi se policiji obeh držav z dobrim sodelovanjem in strpnostjo vključili v prizadevanja za izogibanje ali preprečevanje incidentnih stanj.
Kot je pojasnil Vajgl, je predlog sporazuma pripravljen zato, ker trenutno ne obstaja učinkovit instrument, ki bi pomagal obvladovati incidente. "Potrebujemo dokument, ki bi bil zavezujoč za vladne organe, pa tudi politične stranke in posamezne državljane," je poudaril.
MZZ: Podobnik prepozen za Solano
Ministrstvo za zunanje zadeve je zavrnilo trditev predsednika SLS Janeza Podobnika, da mu ministrstvo ni omogočilo srečanja z Javierjem Solano. Kot so pojasnili v ministrstvu, je res, da je Podobnik izrazil željo po srečanju s Solano, vendar šele v torek zjutraj, nekaj ur pred Solanovim odhodom. Zunanji minister Ivo Vajgl je željo prenesel Solani, vendar se slednji za srečanje ni odločil.
Ministrstvo dodaja, da Podobnik ministrstva ni zaprosil, naj Solani izroči pismo in posnetke sredine aretacije 12 slovenskih državljanov, med njimi Podobnika, na mejnem prehodu Sečovlje, za kar je "po nepotrebnem nato sam na spektakularen način zaprosil nizozemsko veleposlaništvo v Ljubljani."
Kar zadeva omenjene posnetke, pa jih je Solanin urad prejel že pred dnevi s posredovanjem ministrstva in misije Republike Slovenije v Bruslju. Z vsebino posnetkov je bil Solana torej seznanjen že pred prihodom v Slovenijo, so pojasnili na ministrstvu.
