Nemčija, Danska, Finska, Francija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo - države, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojake in so se posledično znašle pod grožnjo uvoznih carin Združenih držav Amerike.
Trump napoveduje, da bi s prvim februarjem bile te deset odstotne, z junijem celo 25 odstotne. Blagovna menjava med Slovenijo in ZDA je v letu 2024 dosegla dobri dve milijardi evrov, s čemer se ZDA uvrščajo na 12. mesto naših najpomembnejših trgovinskih partneric.
Po podatkih Izvoznega okna kar 625 slovenskih podjetij – daleč največ, dobrih 21 odstotkov – v ZDA izvaža jedrske reaktorje, kotle, stroje in dele za mehanske naprave. Na slovensko gospodarstvo bi lahko posredno vplivale tudi carine, uvedene proti Nemčiji – eni najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije.
Na vprašanja, kako je Slovenija kot država pripravljena na takšen scenarij, nam niso odgovorili ne v Kabinetu predsednika vlade ne na Ministrstvu za finance.
Osmerica držav, ki se znašle na najnovejšem Trumpovem carinskem radarju, je v skupni izjavi sporočila, da vojaška vaja na Grenlandiji za nikogar ne predstavlja grožnje, ampak je odgovor na potrebo po večji varnosti Arktike. Carinske gožnje da spodkopavajo transatlantske odnose in prinašajo tveganje eskalacije. So pa države pripravljene na dialog na temelju suverenosti in ozemeljske celovitosti. Podporo izjavi je izrazil tudi predsednik vlade Robert Golob.
Pred kamere pa je stopil vodja Združenega arktičnega poveljstva, pod čigar vodstvom v teh dneh na Grenlandiji poteka vojaška vaja Arktična odpornost.
"Pravzaprav ne pošiljam nobenega sporočila Združenim državam. Zame gre dejansko za obrambo Grenlandije in tudi za obrambo severnega krila Nata. Svet vidimo tako, da bo, ko se bo vojna v Ukrajini končala – upajmo, da z dobrim izidom za Ukrajino – Rusija nekatere svoje zmogljivosti in vire preusmerila na druga območja," je dejal vodja Združenega arktičnega poveljstva, general major Andersen.
Da gre pri vojaški vaji zares, dokazujejo posnetki in fotografije oboroženih sil Kraljevine Danske – predvčerajšnjim so se na Grenlandiji, ob podpori francoskega letala za dolivanje goriva v zraku, urili z lovci F-35. "Ne pričakujem, da bi katera koli članica Nata napadla drugo. A imate prav – po danski zakonodaji ima danski vojak, če je napaden, dolžnost, da se brani," pravi Andersen.
Grenlandijo je medtem, po dveh dneh, zapustila izvidniška ekipa nemške vojske – 15 vojakov je ocenjevalo razmere za izvedbo vaj, so sporočili. Medtem ko so Danci – ob podpori osmih Natovih zavezniških držav – torej v stanju pripravljenosti, slovensko obrambno ministrstvo ne razkriva, kdaj, kdo, kako in v kakšnem obsegu bo na Grenlandiji sodelovala Slovenska vojska.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.