Kot so sporočili iz Ukoma, naj bi bila tokratna proslava odprta za vse. Osrednji govornik ob 30-letnici slovenske državnosti bo Borut Pahor, zbrane pa bosta nagovorila tudi premier Janez Janša in predsednik evropskega sveta Charles Michel. V Ljubljani pričakujejo tudi predsednike vlad sosednjih držav. Program, katerega scenarist je tudi letos Igor Pirkovič, poleg nagovorov sestoji tudi iz kulturno-umetniškega dela z nastopi številnih izvajalcev.
V delu opozicije pa ob tem napovedujejo vnovični bojkot državne proslave, kar se je zgodilo že lani. V stranki Levica, ki jo vladajoča SDS v zadnjem času obtožuje ogrožanja ustavne ureditve Republike Slovenije, napovedujejo udeležbo na alternativni proslavi, ki bo vzporedno potekala na Prešernovem trgu. "Žal moramo ob 30-letnici države s protestom opominjati na temelje slovenske demokratične ureditve – svobodo medijev in političnega združevanja, človekove pravice in svoboščine, ki jih vlada, organizatorka državne proslave, vztrajno ruši," je na naše vprašanje odgovoril koordinator Levice Luka Mesec.
Proslave se ne bo udeležila niti LMŠ, saj so v torek sprejeli sklep, da gre za dogodek, ki je "rezerviran samo za izbrance, samooklicano elito, ki je našo skupno državo ugrabila in si jo prisvojila". Po njihovem mnenju je treba takšno obletnico praznovati skupaj z državljankami in državljani, ki so gradili državo. "Nedopustno je, da imamo namesto skupnega praznovanja od ljudstva ograjeno druženje izbrancev." Ob tem so napovedali, da bodo pomembni dogodek proslavili med državljani in "tako še enkrat jasno izrazili svoje stališče, da so predčasne volitve nujne, saj je ta oblast nelegitimna in uničuje temeljne vrednote, za katere smo se pred 30-imi leti odločili".
Predsednica SD Tanja Fajon je v ponedeljek za STA ugotavljala, da bo politika praznovala stran od ljudi, a je hkrati napovedala, da se bo proslave udeležila, "ker gre za praznik države, ki jo že 30 let gradimo skupaj". Odločitev stranke SD o udeležbi na osrednji državni proslavi bo sicer znana jutri.
So pa nam udeležbo potrdili v DeSUS in SAB. Slednji poudarjajo, da je dan državnosti praznik države in ne aktualne vlade, ob tem pa obžalujejo, da bo Slovenija častitljivo obletnico praznovala razdeljena, za kar naj bi bila zaslužna aktualna vlada. "Želeli bi si, da bi enako enotno kot pred tridesetimi leti na plebiscitu tudi v petek stali skupaj in se ponosno veselili lepe obletnice. Ker nismo enaki kot trenutno vladajoči, ki se državnih proslav udeležujejo samo, ko so na oblasti, se bomo udeležili tako državne kot nekaj lokalnih proslav, ki bodo obeležile 30. rojstni dan Slovenije." Proslave se bo udeležilo več predstavnikov stranke upokojencev, med njimi tudi podpredsednica stranke Julijana Bizjak Mlakar, nekdanja ministrica in poslanka. Ne bo pa na proslavi predsednika stranke Ljuba Jasniča, ki pravi, da ni prejel vabila.
Na proslavi bodo sodelovali tudi Garda Slovenske vojske (SV), nosilci bojnih zastav SV in praporščaki Policije ter osamosvojitvenih, veteranskih in domoljubnih organizacij. Udeležbo so potrdili tudi predsednik DZ Igor Zorčič in predsednik DS Alojz Kovšca, predstavniki štirih največjih verskih skupnosti, predsednik KPK Robert Šumi, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, generalni državni tožilec Drago Šekat ter predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez.
Po drugi strani pa se proslave ne bosta udeležila predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel in informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Končne odločitve pa ni sprejel niti prvi predsednik republike Milan Kučan, ki se bo sicer udeležil slavnostne seje DZ.
Spomnimo, tudi lani sta v Ljubljani potekali dve proslavi – uradna in t. i. antiproslava, na kateri so se zbrali nasprotniki aktualne vlade. Na Prešernovem trgu, kjer se je zbralo okrog 3000 protestnikov, se je okrog Prešernovega spomenika postavila tudi majhna skupina podpornikov vlade. Policija je preprečila stik med skupinama. Do manjšega incidenta je prišlo tudi na osrednji proslavi, verbalnih napadov pa so bili deležni tudi pripadniki garde SV.
KOMENTARJI (550)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.