Slovenija

Izbrana Plečnikova dela vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO

Ljubljana / Fuzhou, 28. 07. 2021 06.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Kaya Kamenarič
Komentarji
42

Na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine so odslej tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani. Tako je v sklopu dvotedenskega zasedanja pod vodstvom Kitajske odločil odbor. Med drugim so nov naziv prejele Plečnikove Žale, NUK, kongresni trg s parkom Zvezda, cerkev sv. Mihaela v Črni vasi in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški ter nabrežja Ljubljanice. "Plečnikova Ljubljana je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpis na UNESCO seznam pa priznanje za kvalitete Plečnikovega javnega prostora" je dejal Tomaž Štoka, koordinator delovne skupine, ki je pripravila nominacijo.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Priznanje za Plečnikova izbrana dela
    02:28
    Iz 24UR: Priznanje za Plečnikova izbrana dela
  • Iz SVETA: Plečnikova dela na seznamu Unesca
    02:29
    Iz SVETA: Plečnikova dela na seznamu Unesca

Odbor za svetovno dediščino je na svojem 44. zasedanju, ki se je začelo 16. julija, sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in izbrana Plečnikova dela vpisal na seznam svetovne dediščine. ICOMOS je že 4. junija letos podal pozitivno oceno nominaciji izbranih Plečnikovih del v Ljubljani in s tem v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic medvladnega odbora, ki poteka pod vodstvom Kitajske v Fuzhouju na Kitajskem in prek spleta, se bo sicer zaključilo 31. julija.

Plečnikova dela v Ljubljani imajo izjemno univerzalno vrednost

Izbranim Plečnikovim delom v Ljubljani so z vpisom priznali t. i. izjemno univerzalno vrednost. Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, se odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane. Pri snovanju intervencij je izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi Plečnikova Ljubljana.

Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov:  vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). 

Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico. 

Izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju "izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini". Obenem izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti in integriteti ter imajo urejeno pravno varstvo in upravljavski sistem. Vse troje predstavlja stebre koncepta t. i. izjemne univerzalne vrednosti., ki je utemeljena v svetovnem merilu.

 "Plečnikova Ljubljana je fenomen urbane krajine 20. stoletja"

Kot je v oceni nominacije zapisal ICOMOS, je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja, gre za pristop, ki je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Za razliko od sočasnega modernizma je nastal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavljen je kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt z večjimi in manjšimi popravki nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov (knjižnica, cerkvi, tržnice, poslovilni kompleks). 

Preureditev ne temelji na radikalni prenovi, temveč na dopolnjevanju z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in arhitekture. 

"Plečnikova Ljubljana je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpis na UNESCO seznam pa priznanje za kvalitete Plečnikovega javnega prostora ter tudi zaveza k sistematični skrbi njenih atributov," je dejal Tomaž Štoka, koordinator delovne skupine in dodal, da je Plečnika najverjetneje težko označiti kot modernega arhitekta, a da po krizi modernizma od sedemdesetih let dalje ugotavljajo, kako aktualni in sodobni so bili njegovi pristopi. 

"Njegov odnos do prostora ustvarja arhitekturno platformo, ki omogoča, da se s pretakanjem ljudi, prostorov in aktivnosti ustvarjajo novi pogoji družbene fluidnosti. Prebivalci in obiskovalci Ljubljane smo v mestu lahko soočeni z vedno novimi interakcijami in tako skupaj ustvarjamo nove potenciale urbanega življenja," je še dodal.

Priprava nominacijskega dosjeja Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del

Nominacijo je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravila delovna skupina strokovnjakov, ki so jo sestavljali predstavniki Ministrstva za kulturo, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Mestne občine Ljubljane in zunanji sodelavci. Pri pripravi nominacijskega dosjeja so pomembno sodelovali tudi lastniki in upravljavci vpisanih Plečnikovih del ter drugi ključni deležniki.

Projekt priprave nominacije je predstavljal velik izziv za arhitekturno, konservatorsko-restavratorsko in muzejsko stroko, za upravljavce in lastnike posamičnih spomenikov. Uspešen vpis Plečnikovih del temelji na skupinskem delu, strokovnosti in preglednosti, saj je navkljub vsebinski zahtevnosti projekta snovalcem nominacije uspelo povezati vse ravni dediščine – od ohranjanja prek interpretacije in pravne zaščite do upravljanja. 

Delovni skupini je uspelo vzpostaviti tvorno sodelovanje s predstavniki nacionalnih in občinskih institucij, z lokalno skupnostjo ter zunanjimi strokovnjaki, deležniki, lastniki in upravljavci nominiranih spomenikov in spomeniških območij. Predvsem pa je nominacija spodbudila k razmisleku in artikulaciji vrednot, ki jih ima Plečnikova dediščina za vse nas tudi v sodobnem času in jih z nominacijo predstavljamo svetu. 

Vpis na seznam ni končni cilj, ampak začetek trajne zaveze vseh deležnikov 

Vpis na seznam pa vendarle ni končni cilj, temveč začetek trajne zaveze vseh deležnikov za nadaljevanje prizadevanj v skladu z Unescovimi priporočili in standardi, so sporočili iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Delo bo tudi v prihodnje potekalo pod okriljem Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana in v tesnem sodelovanju med MAO kot krovnim upravljavcem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine, Muzejem in galerijami mesta Ljubljana in drugimi partnerji. 

Težišče bo na upravljanju s to izjemno dediščino, ohranjanju njenega primernega stanja in njenem predstavljanju javnosti. Kot še pravijo, si bodo prizadevali za vključujoč odnos do vseh deležnikov – upravljalcev in uporabnikov dediščine –, saj je takšen odnos ključnega pomena pri celostnem pristopu k ohranjanju in varovanju dediščine.

Za koordinacijo deležnikov in odgovornih institucij bo skrbel MAO

"MAO je kot koordinator nominacije Plečnikovih del za UNESCO seznam postal ena vodilnih institucij pri preučevanju arhitektovih del, njegova vloga v tej smeri pa se povečuje in krepi," je dejal dr. Bogo Zupančič, direktor MAO in pojasnil, da so v muzeju zaposleni strokovnjaki, ki so v večletnem procesu od samega začetka sodelovali pri nominaciji. "Prav tako muzej hrani obsežne arhive Plečnikovih študentov s številnimi originalnimi skicami in načrti arhitektovih del, ki so pomemben vir spoznanj pri preučevanju," je dodal.  

Razložil je še, da bo MAO kot skupni upravljavec v prihodnosti skrbel za koordinacijo deležnikov in odgovornih institucij na državni ravni, pa tudi zbiral podatke in analize, poročal, izvajal in povezoval preučevanje, prezentacijo in promocijo ter skrbel za koordinacijo izvajanja del po priporočilih in zahtevah odbora za svetovno dediščino.

Med naloge, ki jih je z vpisom določil odbor, pa med drugim sodi tudi presoja vplivov na svetovno dediščino za vse razvojne projekte v osrednjem območju in vplivnih območjih vpisanih del. Priporočila odbora bodo obenem tudi vodilo pri varovanju tistega dela Plečnikove arhitekturne dediščine, ki sicer ni vpisan na svetovni seznam dediščine, a sodi med nacionalno pomembno dediščino. 

Kdo so strokovnjaki, ki so več let pripravljali nominacijski dosje?

Delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacijskega dosjeja "Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka" je vodila Špela Spanžel z Ministrstva za kulturo, koordiniral pa Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V njej so med 2013 in 2020 sodelovali še Nataša Jurgec Gurnick in Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo), Špela Karo, Mateja Kavčič, Darja Pergovnik, Irena Potočnik in Irena Vesel (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), Sonja Ifko in Marko Stokin (ICOMOS Slovenija), Metka Štrajhar (Mestna občina Ljubljana), Ana Porok (Muzej in galerije mesta Ljubljana), Natalija Lapajne in Bogo Zupančič (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in zunanji strokovnjaki Andrej Hrausky, Lena Jevnik in Meta Štular

Nominacijski dosje je pripravil uredniški odbor, ki so ga sestavljali Špela Karo, Mateja Kavčič, Špela Spanžel, Tomaž Štoka in Bogo Zupančič. Poleg tega je uredniški odbor pripravil tudi dodatne informacije v sklopu uradnega evalvacijskega postopka v letih 2020 in 2021. 

Koronavirus pasica nova
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (42)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Lev07
29. 07. 2021 11.29
+2
Bravo, zasluženo!
mario49
28. 07. 2021 21.56
+0
BIL JE ŽE SKRAJNI ČAS!Tako mala država s tako velikimi svetovno priznanimi na različnih področjih spoštovanimi ljudmi,si zasluži mnogo več kot razne ;pahorčke, janše,hojseke, mahniče, tonine,počivalšle in še mnogo drugih,ki si niti slučajno ne zaslužijo živeti v tako čudoviti in od mnogih tujcev občudovani deželi, ki sliši na ime SLOVENIJQA!
rambojanša
29. 07. 2021 08.38
-1
si ne zaslužijo ????? a ti uvoženi kolesarćek pa imaš kaj zaslug ????bluzo..
kakafonijaprava
28. 07. 2021 19.28
+2
Mulček tvoj firer podkaplar se je izšolu na FDVJU in pisal o jajcu!
kakafonijaprava
28. 07. 2021 19.27
+3
Manjkajo zapornice v Ljubljanici, Plečnikova hiša in cerkev v Bogojini!
Skinwalker
28. 07. 2021 18.07
-4
Hahhaha to nikoli ni za unesco..se hecate..
-2
...italija je skoraj vsa taka že par tisočletij...
DianaMul
28. 07. 2021 16.52
+2
Kaj pa TRANSPOLNI CEKRET..veliki znanstveni in kulturni dosežek rdeče komunistične Akademske elite (( Akademikov, profesorjev in diplomantov ?? na bivši Kardeljevi fakulteti..FSPN sedaj FDV..?? Sam prašam..?
kivzfccz
28. 07. 2021 16.06
+5
Se dobro, da so druge države vedele kakšen velestrokovnjak je bil. Nase rdeče brigade so ga nacrtno ignorirale
flexilbe principles
28. 07. 2021 15.06
-5
Kult osebnosti političnega ritoliznika, ki se je znašel v Avstro-Ogrski monarhiji, Jugo kraljestvu, pod Italijani, nacisti, belogardisti in komunisti. Gradil pa je arhaične stalinistične monstrume. Dragi oboževalci Plečnika, ne pozabite, da je tip hotel podreti ljubljanski grad in tam zgraditi politični monstrum, ki bi mi zavidal Stalin, do tja pa naj bi vodilo stopnišče, zaradi česar bi podrli celo linijo hiš v stari Ljubljani.
Minovak
28. 07. 2021 15.00
+0
Nikjer niti črke o Plečnikovem stadionu, ki ravno tako spada med kulturno dediščino. Morda pa nekdo, vemo kdo, ni dobil 10% provizije in zato vse čaka, da čas zbriše sramoto. Čas mineva, sramota ostaja!
Bratomil
28. 07. 2021 14.47
-17
Njega je že za časa njegovega življenja povozil - čas.
Zmaga Ukrajini ...
28. 07. 2021 15.06
+14
Seveda. Zato ga še danes tako čislamo. Prav zaradi njega ima Ljubljana poseben pečat. In ne, to niso bloki v Šiški, ampak Tromostovje, Žale, Plečnikova cerkev Sv. Mihaela, Trnovo, stara Lj. z nabrežji, ... To so še danes najlepše lokacije v LJ. Izjemen arhitekt, zato se ne smeši.
Zmaga Ukrajini ...
28. 07. 2021 14.46
+8
Christi Miles
28. 07. 2021 14.39
+16
Krasno. Čehi ga tudi čislajo. Ima spomenik in spominsko ploščo v Pragi. Arhitekt praškega gradu in čudovite cerkve v četrti Vinohrady. Izučil veliko čeških arhitektov. Samo toliko
kris52
28. 07. 2021 14.30
+12
Dadas
28. 07. 2021 14.29
-1
Plečnik je že bil mojster, ampak ne pozabit, da je za vse zaslužen vaš firer. A je že kaj čivknil?
Diegol14
28. 07. 2021 14.25
+19
Vrtičkarij, pa ne dovolijo Jocu da bi zrihtal bežigrajski stadion...........primitivci
Saj ni res
28. 07. 2021 14.26
+7
ijsales
28. 07. 2021 15.26
-1
podreti in izgraditi vila bloke s profitom je za vas zrihtati... zato pa imamo takšno žalost od gradov in starih hiš , ker ljudje tako razmišljajo.. in celo razumejo ostale kot primitivce
Castrum
28. 07. 2021 14.25
+16
Pričakovano in popolnoma zasluženo priznanje Plečniku. 🏆👍
Saj ni res
28. 07. 2021 14.23
+7
Samo še počakamo da eni določeni sosedi rečejo da je Plačnik njihov
Saj ni res
28. 07. 2021 14.23
+3
Covid 19 2021
28. 07. 2021 14.20
+5
Samo, da ne bodo dodali še Plečnikovega stadiona 🏟. Ta pa ni za nikamor...
Covid 19 2021
28. 07. 2021 14.20
+7
Odlična novica👍👍👍👏👏. Čestitam.