Se bodo raje vračali?

Proti zakonu, ki je namenjen ureditvi odnosov Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pomagal pa naj bi tudi utrjevati narodno zavest in narodno identiteto, pospeševati medsebojne stike ter krepiti sodelovanje na številnih področjih, so v skladu z napovedmi glasovali le poslanci LDS, katere amandmaje so danes ostali poslanci večinoma zavrnili.

Gre predvsem za amandma k 1. členu, ki je vsebinsko povezan z dopolnili istega predlagatelja k več členom VII. poglavja. Slednja so zaradi zavrnitve dopolnila k 1. členu postala brezpredmetna. Zavrnili so tudi amandmaje LDS k 19. členu, ki govori o Svetu za Slovence v zamejstvu.

Sveta bosta posvetovalni telesi

Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu, ki ju predvideva danes sprejeti zakon, bosta stalni posvetovalni telesi, sestavljali pa ju bodo predstavniki državnih organov, ustanov in političnih organizacij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije in zamejstva oz. izseljenstva. Seje svetov bo skliceval in tudi vodil predsednik vlade, ki bo tudi imenoval njune člane.

V svetu za Slovence v zamejstvu bo šest predstavnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji (od tega štirje z avstrijske Koroške ter dva iz avstrijske Štajerske), štirje iz Italije ter po dva z Madžarske in Hrvaške.

V svet za Slovence po svetu pa bo predsednik imenoval štiri predstavnike Slovencev, ki živijo v evropskih državah, od tega naj bi bila dva predstavnika slovenskih izseljencev v državah nekdanje Jugoslavije. Slovenci v Južni Ameriki bodo imeli v svetu tri člane, od tega dva predstavnika Slovencev v Argentini, Slovenci v Severni Ameriki pa tri predstavnike, od tega dva predstavnika Slovencev, ki živijo v ZDA, ter en predstavnik Slovencev v Kanadi. Poleg tega bo premier imenoval dva predstavnika Slovencev v Avstraliji in enega izmed Slovencev, ki živijo v ostalih državah drugih celin.

Vroča repatriacija

Med obravnavami v parlamentu so se mnenja precej kresala glede repatriacije. Predlog zakona je v 1. členu in v več členih VII. poglavja, ki govori o repatriaciji, poleg pojma repatriacija ali repatriirana oseba navajal tudi pojem priseljevanje oz. priseljeni Slovenec, kar so amandmaji, sprejeti v drugi obravnavi 2. marca, črtali.

Poslanci so sprejeli tudi amandma koalicije k 70. členu, po katerem Slovenija poleg repatriacije podpira tudi druge oblike priseljevanja in vračanja slovenskih izseljencev in zdomcev ter njihovih potomcev. S to dopolnitvijo so zajeti vsi Slovenci, tako repatriirani kot tisti, ki ne potrebujejo finančne podpore države. S tem namenom Slovenija sprejema pravne akte, ki poenostavljajo ponovno integracijo izseljencev v slovensko družbo.

V skladu z danes sprejetim zakonom se po postopku repatriacije v Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere zunanje ministrstvo ugotovi, da so v hudi krizi. Repatriirana oseba ima med drugim pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva in pridobitve delovnega dovoljenja, lahko pa se tudi za največ 15 mesecev nastani v domu za repatriirane osebe, ki ga ustanovi vlada in kjer ima zagotovljeno tudi prehrano. Repatriirane osebe brez drugih dohodkov so največ 15 mesecev upravičene tudi do denarne socialne pomoči.