Slovenija

VIDEO: Se bomo iz primera Kemis vendarle kaj naučili?

Ljubljana, 15. 06. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
48

Mesec dni po požaru, ki je zajel Kemis, se prah še ni polegel. Govorimo sicer figurativno, saj preiskava vzroka požara še traja, prav tako lokalna skupnost še vedno ni dobila vseh odgovorov glede posledic na širše okolje. Že sedaj se ve, da bo škoda po požaru ogromna, saj bodo posledice vidne še dolgo časa, vprašanje pa je, koliko tega bi lahko preprečili z ustreznimi preventivnimi ukrepi.

Več videovsebin
  • Strokovnjak Aleš Jug: Varnost je strošek, ki se ga podjetja branijo
    02:22
    Strokovnjak Aleš Jug: Varnost je strošek, ki se ga podjetja branijo
  • Jug o tem, kako je urejena zakonodaja in kako bi jo bilo treba urediti
    03:06
    Jug o tem, kako je urejena zakonodaja in kako bi jo bilo treba urediti
  • Slovenija bi morala več vlagati v sisteme za gašenje
    01:33
    Slovenija bi morala več vlagati v sisteme za gašenje

Ko so se 15. maja zvečer oglasile sirene in so gasilci številnih prostovoljnih ter poklicnih gasilskih društev hiteli k poslopju podjetja za predelavo kemičnih odpadkov Kemis z Vrhnike, se seveda ni vedelo, kako hude in dolgoročne bodo posledice požara. Danes, mesec dni po požaru, zahtevna preiskava še poteka, vlada pripravlja strategijo kriznega upravljanja, prebivalci pa še vedno trkajo od vrat do vrat pristojnih služb in čakajo na pojasnila. Požar v Kemisu je pokazal, da potrebujemo narediti več na področju požarne varnosti, zlasti požarne preventive.

Mesec dni po požaru v Kemisu preiskava vzroka požara in iskanje odgovornih še traja, saj gre za zelo zahteven požar, katerega posledice bomo čutili še dolgo. Vprašanje pa je, ali bodo pristojni po tem požaru opravili revizijo zakonov in poskrbeli, da bo požarna varnost - še posebej, ko govorimo o tako kompleksnih objektih - na višjem nivoju.
Mesec dni po požaru v Kemisu preiskava vzroka požara in iskanje odgovornih še traja, saj gre za zelo zahteven požar, katerega posledice bomo čutili še dolgo. Vprašanje pa je, ali bodo pristojni po tem požaru opravili revizijo zakonov in poskrbeli, da bo požarna varnost - še posebej, ko govorimo o tako kompleksnih objektih - na višjem nivoju. FOTO: Damjan Žibert

Vložki v preventivo so bistveno premajhni

Tukaj Slovenija še vedno šepa. Močno. Vložki v požarno preventivo so minimalni, medtem ko številne druge države temu namenjajo veliko več denarja. Tako je vedno več držav, ki poskušajo uzakoniti določene nove in učinkovitejše protipožarne sisteme, kot je vgradnja šprinklerjev ter drugih naprav za gašenje požarov, saj so skozi uporabo spoznali, da le-te učinkovito rešujejo življenja in seveda premoženje.

Žal je tako, da ob vseh novih materialih pride do požarnega preskoka že v manj kot petih minutah. To pomeni, da je v tem času požar že v celoti razvit. Samo za primerjavo, včasih so bili ti časi nekje med petimi in desetimi minutami. Sogovornik in strokovnjak za požarno varnost doc. dr. Aleš Jug, predsednik komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije in mednarodni organizaciji CTIF, profesor na Becker College v ZDA navaja naslednjo namišljeno situacijo: v primeru požara v objektu, ki nima vgrajenega šprinklerja, bi nastala škoda v višini 35.000 evrov vidnih stroškov (gre predvsem za materialne stroške) ter okoli 205.000 evrov nevidnih stroškov (to je večina finančnih in drugih stroškov). Razmerje je nekje 1 proti 7 oziroma proti 41. Jug izpostavlja, da bi škoda, ki bi jo lastnik objekta utrpel zaradi aktivacije šprinklerja predstavljala manj kot 10 odstotkov škode, ki bi nastala ob požaru brez vgrajenega sistema za gašenje. Izračun, ki več kot očitno govori v prid vgradnje sistemov za gašenje.

Najprej ukinili varnostne inženirje, nato še revizijo

V Sloveniji imamo projektantov, glede na trg, dovolj, opozarja Jug. Žal pa jim, vsaj kar se tiče požarno zahtevnih objektov, primanjkuje znanja s področja varstva pred požarom.

Pri nas smo še daleč stran od tega, da bi uzakonili vgradnjo takšnih sistemov za gašenje. V bistvu smo še poslabšali razmere na področju požarne varnosti. Prvi korak nazaj smo naredili kmalu po osamosvojitvi, ko so podjetja večinoma prišla v zasebno lastnino. "Varnost je strošek," ugotavlja Jug, podjetja pa so svoje stroške oklestila tako, da so začela odpuščati varnostne inženirje, ki so naredili največ v podjetju na temo preventive. Drugi korak nazaj pa smo naredili leta 2013, ko smo ukinili soglasje na področju požarne varnosti ter revizijo požarne varnosti, ki se sedaj izvaja le, če tako zahteva sam investitor. In to tudi takrat, ko govorimo o podjetjih višjih požarnih tveganj, kakršen je tudi Kemis, opozarja Jug. Skratka, ukinili smo mehanizem, ki je izvajal nadzor nad tem, ali ima nek objekt ustrezno požarno varnost, ukrep, ki se je pokazal kot dober prav pri zelo kompleksnih objektih. Seveda na tej stopnji nismo dobili drugega, nadomestnega ukrepa, pač pa smo odgovornost preložili na investitorja in projektanta. "Vse je na projektantu in temu, kako bo načrtoval požarno varnost. Predpisi, ki jih imamo, se bolj ali manj nanašajo na manj zahtevne objekte, ki so nižjih tveganj (stanovanja in stanovanjske stavbe), na industrijo pa ne. Zato potrebujemo močno vlogo projektantov in veliko znanja," pravi Jug.

Ob novici, da bo imel požar v Kemisu najverjetneje dolgoročne posledice za lokalno skupnost, smo vsi skočili v zrak. A pristojni mirijo, da dosedanji nadzor nad podjetjem ni pokazal kršitev. Tudi rezultat izrednega inšpekcijskega nadzora na področju varstva pred požarom ni pokazal kršitev predpisov, so se minuli ponedeljek pohvalili na Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. O zadovoljevanju katerih predpisov govorimo? O teh, ki znižujejo požarno varnost, o teh, ki ukinjajo revizijo požarne varnosti in jo ponujajo kot opcijo?

Aleš Jug je prepričan, da je s spremembo zakonodaje leta 2013 država naredila velik korak nazaj v požarni varnosti in da nas bo to še drago stalo.
Aleš Jug je prepričan, da je s spremembo zakonodaje leta 2013 država naredila velik korak nazaj v požarni varnosti in da nas bo to še drago stalo. FOTO: 24ur.com

Po požaru bi se večina odločila za drugačno oceno požarne varnosti

Konec maja je direktor vrhniškega podjetja Kemis Emil Nanut dejal, da ima podjetje nameščen avtomatski sistem za gašenje v tistih delih obrata, kjer so shranjeni odpadki, ki pomenijo večjo nevarnost za vžig, drugod pa le javljalnike požara. "Tako smo se odločili na podlagi ocene požarne varnosti," je takrat dejal Nanut in dodal, da bi bila danes, po požaru, ta ocena drugačna. Stroški razširitve avtomatskega sistema za gašenje ter zaposlitev dodatnega človeka, ki bi bil ves čas prisoten v podjetju, bi za podjetje seveda pomenili dodaten strošek, a, kot je rekel Nanut, "bi bil ta strošek z današnjega vidika seveda zanemarljiv".

Inšpekcijski nadzor je tako končan, podjetju pa so inšpektorji sedaj naložili le izdelavo novega požarnega reda, ki bo prilagojen novim razmeram v objektu. Pa se je Slovenija kaj naučila iz tega primera? Trenutno ne kaže tako. Jug opozarja prav na to razliko med nami in številnimi drugimi državami. Nekatere skandinavske države in sever Evrope so pred leti, prav tako kot mi, ukinile soglasja in revizije požarne varnosti, a so kmalu ugotovile, da se je poslabšala požarna varnost in so šle v hitro spremembo zakonodaje ter vrnile revizijo, opozarja Jug. Pri nas se kaj takšnega (še) ni zgodilo.

Zakonodajo in predpise je potrebno ves čas spremljati in prilagajati

Jug opozarja, da ima Amerika zelo dober inštrument, in to je redni pregled predpisov. Organizacija, ki bdi nad požarno varnostjo v ZDA, je National fire protection association. "Pri njih na vsake tri leta naredijo revizijo predpisov in se vprašajo, ali je možno, da je zaradi zastarelega predpisa nekoliko slabša požarna varnost. Oziroma po vsakem večjem požaru naredijo revizijo predpisov, ki veljajo za prizadeti objekt, ter napake ustrezno odpravijo," pravi Jug.

Na vprašanje, kako je s tem pri nas, pa odgovarja: "Imamo veliko organizacij, ki na področju požarne varnosti naredijo zelo veliko. Problem pa je, da je delo pogosto volontersko. Preventiva je nek nebodigatreba, kjer težko zanj najdemo denar. Bodisi s strani države ali komercialnih organizacij. Volontersko delo pa pomeni, da gredo stvari bolj počasi naprej."

Premalo se svoje vloge zavedo menedžerji in zavarovalnice

Jug izpostavlja tudi vlogo menedžerjev, ki se premalo zavedo, da požari stanejo in da lahko hitro pripeljejo v propad podjetja. Prav tako imajo pomembno vlogo tudi zavarovalnice, ki bi morale določiti minimalni nivo požarnega tveganja, preko katerega ne gredo. To pomeni, da določenih požarno zahtevnejših objektov ne želijo zavarovati, če nimajo dosežen nek minimalen nivo požarnega tveganja. "Tega v Sloveniji nimamo in upam, da bo v prihodnje to postala splošna praksa," dodaja Jug.

Gasilci potrebujejo več osebne zaščitne opreme

Jug se je dotaknil tudi opremljenosti gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji. Kot pravi, bi lahko bili bolje opremljeni, saj oprema ni bila povsem ustrezna. "Potrebovali bi veliko več osebne zaščitne opreme, prav tako se je pokazalo, da je bilo ob požaru v Kemisu zelo izpostavljeno njihovo zdravje," pravi Jug. "Ko gasilec vstopi v prostor, kjer je požar, je izpostavljen zelo veliko nevarnim stvarem. Veliko teh snovi se nalaga v telesu, preko oblačil, na koži in neka splošna praksa v svetu je, da naj bi gasilci imeli vsaj dva seta osebne zaščitne opreme."

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (48)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Kollerik
15. 06. 2017 17.34
+1
kdo to mi? A spet mi? Morda tist mi, ki niti nismo bili zraven??? Je torej to vloga vas medijev, da vasko lokalno in globalno krivdo kolektivizirate?? Torej krivdo VSEM nam, zaslužke pa samo posvečenim.....
Boogie Weed
15. 06. 2017 15.09
+2
kaj pa vzroki? Smo potrošniška materialistična družba, ki si želi imeti to in ono, takoj in zdaj,naslednje leto pa seveda že novi model. Stvari so narejene tako da ne delujejo v nedogled in crknejo. Namesto da bi vsako stvar naredili najboljšo možno, naredimo najbolj "ekonomsko tržno" sprejemljivo oz. Dobičkonosno. Kemis je samo lokalni primer kaj se dogaja po celem svetu. Svinjamo s to industrijo v imenu dobička. To je nova mantra in religija. Samo da bo denar pa ne glede na okoljske posledice. To je en vzrok, drugi pa je seveda malomarnost uslužbencev v kemisu, ter še zdaj ne vemo kje točno je zagorelo in zakaj? Nima veze zgleda :)
Mungos2
15. 06. 2017 14.56
+4
Kako je kaj s komentarji o manjšinah ?? Spet se nekaj ne sme ??
wolfterier
15. 06. 2017 16.15
+3
Prišleki so pri nas svete krave.Prišli so na začasno delo,zdaj bi pa radi bili manjšina,ki bo kmalu večina ,de...
Transformerji
15. 06. 2017 14.20
+3
Ja, nič se ne bomo naučili, se tudi ne moremo. Bolj pomemben je vendar denar, kajti svinjarijo moramo nekam odlagati. Tudi Libanonci mečejo vso plastiko in ostalo škodljivo svinjarijo v Sredozemsko morje, privrženci Pariškega sporazuma pa menijo, da bi bilo potrebno to urediti. Samo nihče ne ve, kako.....
jg57
15. 06. 2017 13.50
+3
Iz primera Kemis se bi morali res veliko naučiti: 1. mora biti jasno, da nesreča nikoli ne počiva in zato se je zgodila tudi v Kemisu. Ali bi jo lahko preprečili ? zelo verjetno DA, nikoli pa ni 100 % garancije, kajti ko ima hudič mlade jih ima več. 2. pomembno je , daj je bila reakcija gasilcev zelo dobra in so res profesionalno opravili svojo nalogo. Da je prišlo do prelivanja vode iz lovilnih skled v okolje in v potok ni njihova krivda, pa tudi Kemisu je težko naprtiti to krivdo. Da lahko bi naredili večje lovilne sklede, kako velike bi morale biti za tak dogodek pa ne zna nihče povedati.- ali naj bi zabetonirali pol Vrhnike ?. 3.: v požaru ni bil praktično nihče poškodovan, kar potrjuje, da ni bilo vse velikem neredu, kot sedaj poskušajo pametovati razni "ugledneži" ampak je šlo za veliko stopnjo urejenosti. 4. vse vladne službe in institucije so popolnoma odpovedale. Delovale so kot zmešane kure pa še te vsaj kokodakajo, ti pa so bili tiho, če je kdo odprl usta je kvečjemu kakšno neumnost zinil. 5: Novinarji; za njih je to samo dober dogodek, kar pomeni samo dobro mašilo za porabo časa, ko ne najdejo nič uporabnega za poročanje. Toliko neumnost na strani novinarjev zlepa ne slišiš. Vsekakor je prednjačil neki bobovnik, ki je za svoje umotvore na TV menda pobral že kar nekaj pomembnih nagrad, verjetno jih je dobil po vezah. 6. Edini, ki je dajal konstruktivne odgovore je bil direktor Kemisa. seveda ga ni nihče poslušal, vsi so ga preglasili od novinarjev do zainteresirane javnosti, 7. Slovenija brez Kemisa na ne bo mogla shajati. Ali bo to še vedno vrhniški Kemis, ali bo to nek drug "kemis" ne vem, dejstvo pa je, da mor biti nekdo, ki bo poskrbel za uničenje vse te kemijske navlake, ki se pojavlja na vseh področjih dela in življenja; od velikih obratov do manjših delavnic, gospodinjstev in kmetijskih gospodarstev. Pa kaj se sprenevedamo; ustaviti "kemis" je isto kot prepovedati drekpumparjem (ni mišljeno slabšalno), da opravljajo svoje; vsi bomo gazili po lastnih fekalijah. Ali to res ni jasno?
wolfterier
15. 06. 2017 16.18
+5
Naučili smo se tole:Odpreš sklasišče odpadkov,skladiščiš,dokler imaš prostor,potem pa zakuriš in greš v stečaj.Dobiček pa prek NLB pospraviš v davčne oaze. Tako se pri nas posluje,nje...
slonicka
15. 06. 2017 19.03
+2
tu se nimaš kaj učit vsi vejo da je kemija zelo nevarna in je potrebno da so vnetljive snovi pod nazorom zakaj je pa zagorelo pa vejo in nekaj se dobro prekriva
Lutra Lutra 1
15. 06. 2017 13.19
+8
Iz primera Kemis, se bodo naučili samo v primeru, če bodo odgovorni iz podjetja šli sedet!
ooResnicA
15. 06. 2017 12.56
-1
....pisuni raje pišite o prepranih 1.000.000.000 iranskih €€ pa kam je šla pa komu tota provizija v SLO če mate jajca čuj.....
pop greznica
15. 06. 2017 13.11
+5
a boš potem lažje spal? Mene bolj zanima kje je naš denar
wolfterier
15. 06. 2017 16.19
-2
V NLB,gringolin,no,a boš zdaj ti lažje spal...
TistoPravo
15. 06. 2017 12.08
+4
Še ena novička za totalno pogasitev ognja v glavah zaskrbljenih ljudi. Oh kako so ti mediji koristni. Napišeš 10x laž, in postane to resnica...če ti ne rata, pa to napišeš 100x...na ovce, berte
TistoPravo
15. 06. 2017 12.12
+4
Se bomo iz primera Kemis vendarle kaj naučili?......... Kdo mi? Jaz, ti, on...aia vsi smo zravn z svojimi oddanimi pregorenimi varčnimi žarnicami, ki so nas jih prisilili dokupit,,,,oni, kdo že ...a kdo ve, kdo se mora naučiti iz tega kaj...jst sm predvidevam, kdo bo "plačal"...Jaz in ti
MCblue
15. 06. 2017 11.47
+3
Šele, ko se pripeti tragedija, ustrezne inštitucije ukrepajo. Pred dnevi je Lek obiskala inšpekcija za požarno varnost, ampak pazi to.... prvič sedaj po OSMIH LETIH!
gangsterist
15. 06. 2017 11.43
+3
mi ne, ker smo butalci
bandit1
15. 06. 2017 11.42
+3
Da naučili se bomo. Tisti ki bo na vrtu kuril listje in veje ga bomo OGLOBILI za poduk drugim, ker je potencialni onesnaževalec in skoraj kri mi na lec.
letmeseeit
15. 06. 2017 11.35
+4
Kako se lahko dokumentacija, strežniki na lep način uničijo. Da ne govorim o odpatkih.
pop greznica
15. 06. 2017 11.32
+3
A ste Nanutu že kupili novo obleko?
mallonge
15. 06. 2017 11.27
+7
Kemis samo utrjuje prepričanje, da so vse uradne institucije samo zaradi birokracije in dobre plače ter brez uporabnih rezultatov.
hotchilipoper
15. 06. 2017 11.24
+8
Iz primera Kemis smo se naučili,da nas država zastruplja,potem nas pa prepričuje,da to ni nič hudega
Lutra Lutra 1
15. 06. 2017 13.22
+1
Dober državljan zagiftan in zaslepljen državljan.
santamaura
15. 06. 2017 11.18
+6
Se bomo iz primera Kemis vendarle kaj naučili? Se ve da se bomo. Če hočeš imeti firmo za zbiranje odpadkov, moraš podmazati cel državni stroj in ne samo glavni delov
Borut Stari
15. 06. 2017 10.23
+2
Na podlagi lastnih napak se ni dobro učiti. Vse so dobro pospravljene pod preprogo.
kiboko
15. 06. 2017 10.19
+6
Naša javna uprava ni sposobna učenja, ker jo krmilijo zasebni interesi. Naslednja podobna investicija bo imela enako podporo znotraj javne uprave.
modelx
15. 06. 2017 10.50
+1
a misliš, da bo londonu kaj drugače???? za 2 meseca, potem pa po starem, kot je to v kapitalizmu
trdovrat
15. 06. 2017 10.02
+2
Iz primera, se bomo lahjko naučili, da bomo malo prej videli vsa zavajanja in sprenevedanja tistih, ki bi morali skrbeti za varnost v takih obratih! Pa tudi prepoznali smo neodzivnost dobro plačanih služb, ki so odlične pri "suhih" vajah, v resnem primeru se pa pokaže njihova vrednost, ali bolje rečeno, (da me ne bo zbrisal, bom rekel samo) njihova nezmožnost uporabljati stvari, ki pri normalnih ljudeh obstajajo med ušesi! Vse odgovorne bi morali povabiti na piknik v ribiški dom Sinja Gorica, jim postreči z sveže ujetimi kleni nizvodno od izliva Tojnice in zelenjavo nabrano med Kemisom in Vrtnarijo! Dober tek!
fafajonka
15. 06. 2017 09.53
-1
Človek se uči celo življenje...........pravijo tisti,..........ki se v šoli niso ničesar naučili.
trdovrat
15. 06. 2017 10.04
+1
Pa tudi pozneje ne, ker imajo botre na dovolj visokem stolčku! SMRT NOVODOBNEMU FAŠIZMU!