Se boste letos cepili?

Odgovore smo v oddaji Svet na Kanalu A poiskali pri virologinji Katarini Prosenc Trilar iz Nacionalnega centra za gripo, ki je pojasnila, kako nastane cepivo, kako se virus spreminja in za koga je cepljenje še posebej priporočljivo.

Napovedovanje prihodnje sezone gripe ni preprosto. Strokovnjaki morajo namreč več mesecev vnaprej oceniti, kateri sevi virusa bodo najverjetneje krožili med ljudmi. "Seveda natančno ne vemo in to je zmeraj zelo težko vprašanje," pojasnjuje virologinja.

Svetovna zdravstvena organizacija približno šest mesecev pred začetkom sezone določi, katere različice virusa bodo vključene v cepivo. Toliko časa namreč traja tudi njegova proizvodnja. Pri tem sodeluje obsežna mednarodna mreža za spremljanje gripe, ki pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije deluje že od leta 1947. Danes jo sestavlja 151 nacionalnih centrov za gripo, podatki pa prihajajo iz 127 držav. Med njimi je tudi slovenski center, ki zbira podatke o virusih in jih posreduje referenčnim laboratorijem. Tam strokovnjaki na podlagi analiz ocenijo, kateri sevi naj bodo vključeni v cepivo.

Ena največjih posebnosti virusa gripe je njegova sposobnost hitrega spreminjanja. Prav zato cepivo ne more biti vsako leto enako, ampak ga je treba prilagajati različicam virusa, ki krožijo med ljudmi.

Sezonsko cepivo vsebuje dva podtipa virusa influence A, H1 in H3, ter virus influence B. V Sloveniji in širšem okolju med ljudmi krožijo predvsem različice A(H1), A(H3) in influence B. Obstajajo sicer tudi drugi podtipi, vendar so številni prisotni predvsem pri pticah in drugih sesalcih, ne pa med ljudmi.

To je eno najpogostejših vprašanj, ki spremljajo cepljenje. Mnogi namreč opažajo, da po cepljenju zbolijo, in bolezen povežejo prav s cepivom. A kot poudarja virologinja, takšna povezava ne pomeni nujno, da je bolezen povzročilo cepljenje. "Od cepljenja ne moremo zboleti za gripo, ker v cepivu sploh ni živega virusa," odločno razjasni. V času sezone namreč kroži veliko drugih virusov dihal, med njimi rinovirusi, virusi parainfluence in respiratorni sincicijski virus. Povsem mogoče je tudi, da se človek z gripo okuži tik pred cepljenjem ali kmalu po njem, ko zaščita še ni vzpostavljena.

Cepivo namreč ne začne delovati takoj. Za razvoj učinkovite zaščite je potrebnih približno en do dva tedna.

Pogost pomislek je tudi, da bi cepljenje lahko oslabilo naš imunski sistem. Virologinja to odločno zavrača: "Ne, nič ga ne oslabi." Po cepljenju se sicer lahko pojavijo nekateri neželeni učinki, vendar so običajno blagi in kratkotrajni. Najpogosteje gre za bolečino ali oteklino na mestu vboda, lahko tudi za povišano telesno temperaturo, utrujenost ali glavobol.

Proti gripi se lahko cepijo vsi, starejši od šestih mesecev. Cepljenje pa je še posebej priporočljivo za skupine, pri katerih obstaja večje tveganje za težji potek bolezni in zaplete. Mednje sodijo starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe s pljučnimi in srčno-žilnimi boleznimi, ljudje z izrazito prekomerno telesno težo, nosečnice ter zdravstveni delavci.

S cepljenjem namreč ne zaščitimo samo sebe, ampak tudi ljudi v svoji okolici, ki so lahko zaradi zdravstvenih težav bolj ranljivi. "S tem, ko se jaz cepim, pravzaprav zaščitim njih, ker jim ne prinesem okužbe," poudarja sogovornica.

Gripa se pogosto začne precej nenadoma. Značilni so visoka telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol ter izrazita utrujenost. Pri običajnih virusnih okužbah dihal so simptomi pogosto blažji, vendar samo na podlagi počutja in znakov bolezni ne moremo zanesljivo ugotoviti, za kateri virus gre. "Zares lahko ločimo samo z laboratorijsko potrditvijo," opozarja virologinja.

Zato tudi močan prehlad še ne pomeni nujno gripe, prav tako pa ni mogoče vsake okužbe z vročino pripisati virusu gripe.

Učinkovitost cepiva strokovnjaki spremljajo predvsem v državah, kjer je precepljenost višja. V Sloveniji takšnih analiz v večjem obsegu ne izvajajo, saj je delež cepljenih razmeroma nizek.

V državah, kjer podatke redno zbirajo, spremljajo, koliko cepljenje zmanjša tveganje za okužbo, koliko prepreči težje poteke bolezni, hospitalizacije in smrti. Učinkovitost analizirajo tudi glede na starostne skupine in posamezne seve virusa.

Virologinja ob koncu pogovora poudarja, da je cepljenje pomembno predvsem za ljudi, pri katerih lahko gripa povzroči resnejše zaplete: "Priporočam cepljenje predvsem rizičnim skupinam zaradi tega, da zaščitijo sebe, da zaščitijo okolico."

Ob tem ne gre pozabiti niti na širšo korist cepljenja. Manj težjih potekov bolezni in zapletov pomeni tudi manjšo obremenitev zdravstvenega sistema v času, ko se število okužb z gripo poveča.