V opozicijskih strankah vztrajajo, da bi bilo treba vprašanje urejati z ustavnim zakonom. Tega vladna stran sicer ne izključuje, vendar meni, da je treba najprej doseči soglasje o vsebini zakona.
Obe strani sta sicer zbližali nekatera stališča, vendar ključni problem predstavlja vprašanje retroaktivnosti, torej podeljevanja stalnega bivališča izbrisanim za nazaj. Po mnenju predsednika vlade in LDS Antona Ropa bi obe strani lahko prišli do soglasja, vendar je to odvisno od dejanske pripravljenosti za doseganje kompromisa.
Obe strani se sicer strinjata glede številnih točk, tako med drugim soglašata, da bi morali v zakonu omejiti odškodnine, prav tako pa naj bi zagotovili selektivni pristop pri reševanju tega vprašanja. Nekatera vprašanja so, kot je po pogovoru pojasnil predsednik vlade, na današnjih usklajevanjih razčistili, kljub nekaterim nesoglasjem pa pričakuje, da bi bilo soglasje mogoče doseči v naslednjih dneh, če bo za to obstajala volja tudi na drugi strani. Kot je pojasnil Rop, so na današnjih usklajevanjih razpravljali zgolj o vladnih predlogih vsebinskih rešitev, saj opozicija konkretnih rešitev ni predlagala. Poleg tega so se predstavniki omenjenih opozicijskih in koalicijskih strank pogovarjali tudi o obliki, s katero naj bi uredili to vprašanje, ena takšnih pa je tudi sprejem ustavnega zakona.
Največja razhajanja med opozicijo in koalicijo se nanašajo na vprašanje retroaktivnosti, tako v opoziciji ne soglašajo s splošno retroaktivnostjo, kjer se avtomatsko izdajajo odločbe o stalnem bivanju, ne glede na to, ali si je nekdo skušal urediti svoj status ali ne. Kot pojasnjuje predsednik SDS Janez Janša, namreč obstaja možnost, da nekdo, ki ima urejeno stalno bivališče v Sloveniji, v njej ne živi neprekinjeno od leta 1992.
Predsednik vlade po drugi strani meni, da v primerih, ko so v individualnih upravnih postopkih že ugotovili neprekinjeno stalno prebivanje v Sloveniji od leta 1992 dalje, ne gre za retroaktivnost. V teh primerih velja odločba ustavnega sodišča, ki jo je treba spoštovati. V teh primerih namreč po Ropovih besedah ne gre za avtomatično retroaktivnost, temveč za prepoznavanje nečesa, kar se je dejansko zgodilo.
Problematiko izbrisanih je po mnenju opozicije mogoče rešiti zgolj z ustavnopravnim aktom. Še vedno je namreč odprto vprašanje, ali je vlada pripravljena iskati rešitve z ustavnim zakonom. Ob tem je predsednik največje opozicijske stranke pojasnil, da je ustavno sodišče med drugim poseglo tudi v temeljno ustavno listino. Obstaja dvom, ali je za to sploh pristojno.
