Pogovori so potekali konstruktivno, tako da But verjame, da bo vlada do četrtka dosegla skupen dogovor in nato sprejela uredbo, po kateri se bo iz letošnjega proračuna kmetom izplačalo v višini 75 odstotkov neposrednih plačil, ki jih imajo kmetje v EU, in ne manj, kot je na medresorskih pogajanjih predlagal finančni minister. "S predsednikom vlade in ministrom za finance smo imeli konstruktivne pogovore, ki so tokrat potekali na ravni predsednika vlade in ministrov, ne še na ravni koalicije, kar pomeni, da smo si razjasnili stvari in se dogovorili, da bomo skušali storiti vse, da do četrtka dogovor zaključimo in v četrtek uredbo sprejmemo," je pojasnil But in dodal, da ne pričakuje nič drugega kot tisto, "kar smo se že zdavnaj dogovorili, kar smo si že zdavnaj izpogajali. To pomeni pravico do tega, da imamo leta 2007 100-odstotne subvencije ter pogoje, da jih letos razpišemo v višini 75 odstotkov in da se usposobimo, da bomo v prihodnjih treh letih izkoristili 250 milijonov evrov denarja za razvoj podeželja".
Po Butovih besedah je jasno, da mora Slovenija, če hoče v prihodnjih treh letih izkoristiti 250 milijonov evropskega denarja, razpisati 335 milijonov evrov neposrednih plačil. "To pomeni, da moramo razliko 85 milijonov evrov v prihodnjih treh letih dodati sami," je povedal But in še dodal, da so to pogoji, da denar, ki ga daje Bruselj na razpolago, izkoristimo oz. da imamo leta 2007 pravico do 100-odstotnih subvencij.
V uradu predsednika vlade so po Ropovem sestanku z Butom in Mramorjem pojasnili le to, da so se dogovorili, da bosta ministrstvi nadaljevali s pogovori glede trinajstih uredb o ureditvi kmetijskih trgov.
Subvencije v kmetijstvu
Sloveniji je kot prvi in edini pristopni članici v Bruslju uspelo s pogajanji iztržiti najbolj ugoden položaj. Slovenski kmetje bodo namreč lahko že leta 2007 prejemali enake subvencije kot kmetje v sedanji petnajsterici. Da pa se bo to uresničilo, mora svoje opraviti tudi vlada oziroma finančni minister. Denar, ki ga je prejšnji minister obljubil, mora sedanji minister tudi izplačati. Letos bi kmetom morali izplačati 75 odstotkov, v letu 2004 85 odstotkov, leta 2005 90 odstotkov in v letu 2006 95 odstotkov, da bi lahko leta 2007 kmetom izplačala 100 odstotkov evropskih subvencij. Hkrati bi te subvencije delno pokrila tudi Evropska unija. V letu vstopa v Evropsko unijo bi ta pokrila 25 odstotkov teh izdatkov, v vsakem naslednjem letu, do leta 2007, pa pet odstotkov več. Od takrat naprej bodo rasle z 10-odstotno stopnjo. Leta 2013 bi nam Unija subvencije pokrila v celoti.
Načrt pa se ne bo izpolnil, če bo minister Mramor letos zmanjšal izplačilo kmetijskih subvencij. Svojo napoved utemeljuje z neugodnimi gospodarskimi razmerami v svetu in v Sloveniji. "To pa pomeni tudi, da bi prišli kmetijski proizvajalci v slabši položaj glede priznavanja stroškov oziroma povrnitve stroškov, kot bi jih imeli drugi proizvajalci v Evropski uniji," pravi Darko Simončič, državni sekretar za kmetijstvo. Ker bi jih to udarilo po žepu, se kmetje z vladnim varčevanjem ne strinjajo.
